Zalar ni več sodnik

Nekdanji predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani Aleš Zalar je pred dnevi vrnil sodniški mandat in tako odstopil s sodniške funkcije. To je storil le nekaj dni prej, preden je sodni svet sprejel sklep, v katerem udejstvovanje sodnikov v politiki označuje za neprimerno tudi v primeru, ko sodniku mandat začasno miruje.

Zalarju je sodniški mandat miroval od lanskega novembra, ko je začel opravljati delo svetovalca Evropske unije na vrhovnem sodišču v Romuniji. Potem je postal še svetovalec na področju pravosodja na Hrvaškem in vodja odbora za pravosodje LDS. Vse to pa na status mirovanja sodniške funkcije ne bi smelo imeti vpliva, saj je sodni svet še lani sprejel sklep, da lahko sodnik v času mirovanja funkcije kandidira za ministra in poslanca. Prav v tem je smisel mirovanja sodniške funkcije. Spomnimo, da je leta 2006 sodni svet sprejel načelno stališče do političnih aktivnosti vrhovnih sodnikov Mitje Deisingerja, Jana Zobca, Jožeta Petriča, Barbare Zobec in Janeza Vlaja, ki so se podpisali pod kandidaturo Franceta Arharja za ljubljanskega župana. Po njihovem sodnikovo javno izražanje podpore kandidatom za politične funkcije ni v skladu s sodniško etiko.

Vendar pa za Zalarja očitno veljajo še strožja pravila. Vsaj v očeh pravosodnega ministra Lovra Šturma, ki je v začetku marca sodnemu svetu zastavil uradno vprašanje, kakšen je Zalarjev status, in jih zaprosil, naj se opredelijo o (ne)upravičenosti mirovanja njegove sodniške funkcije. Sodni svet - strokovni sodniški organ - se je na prošnjo pravosodnega ministra - politika - sestal in zaostril svoje stališče. Po novem politična vzdržnost sodnika ni več podana, "če sodnik nastopa v prid določene stranke". Ob tem je treba dodati, da zakonodaja sodnikom dovoljuje, da so člani strank in da kandidirajo na volitvah, oboje pa že samo po sebi vključuje delovanje v prid politične stranke. Kljub temu da se zdi novo stališče sodnega sveta logično, pa je vprašanje, zakaj so stališče zaostrili na željo pravosodnega ministra, v konkretnem primeru za prav določenega sodnika in v koheziji z drugimi zakoni.

Zalar je torej prehitel sodni svet in odstopil z mesta sodnika, preden bi mu to lahko "predlagal" sodni svet na "zaprosilo" pravosodnega ministra. Je pa zato sodni svet s svojim sklepom postavil visoke standarde za vse sodnike. Deisinger in Zobec recimo zaradi svoje politične podpore nista bila deležna nikakršnih sankcij, celo nasprotno, postala sta ustavna sodnika. Pred časom izvoljeni ustavni sodnik Miroslav Mozetič je bil nekoč že poslanec Slovenskih krščanskih demokratov, Ciril Ribičič pa predsednik politične stranke ... Bodo morali vsi štirje zdaj odstopiti? Bodo Arharjevi podporniki morali vrniti sodniški mandat? In kakšna sankcija čaka vrhovnega sodnika Pavla Dolenca, ki je pred dnevi sodeloval na prvi programski konferenci v sklopu predstavitve alternativnega vladnega programa Socialnih demokratov?