Oh, ta majhni prislov

Na bojnem polju političnega odločanja o obliki volilnega sistema se zadnjih nekaj tednov res nekaj dogaja, a pravzaprav se še nič ni končalo. Jara kača volilnega sistema se še zmeraj leno plazi med šopi različnih volilnih predlogov in jesenske volitve vedno bolj trkajo na vrata. A lepo počasi, najprej je pozvonil poštar.

Milan Kučan je poslal pismo predsedniku državnega zbora in komisije za volilni sistem in ustavne spremembe Janezu Podobniku z vprašanjem, ali in kdaj je mogoče pričakovati morebitne spremembe volilne zakonodaje. Kučan je v pismu postavil še nekaj drugih vprašanj, po njegovem mnenju pa bi morala biti morebitna sprememba volilne zakonodaje opravljena pred prvim možnim rokom za razpis rednih volitev poslancev v državni svet. V četrtek, 6. junija, je komisija z enim predlogom večine sprejela mnenje, ki naj bi ga državni zbor kot odgovor posredoval Kučanu. Državni zbor ne predlaga konkretnih datumov za izvedbo volitev, pričakuje pa, da bo predsednik upošteval dejstvo, da še vedno potekajo postopki in širše razprave v zvezi s spremembami volilnega sistema.

Kateri so ti postopki in širše razprave? Prejšnji teden je komisija zavrnila Potrčev predlog o spremembi 80. člena ustave ter predlog SNS-a za spremembo veljavnega volilnega sistema. Tako je sedaj najbolj realna možnost zakonodajni referendum, na katerem bi se volilci odločali, po kakšnem volilnem sistemu naj bi se izvedle jesenske volitve. A seveda je tudi ta referendum predmet neskončnih usklajevanj in političnih prepričevanj iz tega in onega strankarskega pola. V počitniški referendum, kakor so ga označili nekateri politiki, pa se je vključila tudi vlada. Če je Andrej Bajuk še pred slabim mesecem zagotavljal, da je sprejemanje volilne zakonodaje v pristojnosti državnega zbora, vlada s predlogom o novem ustavnem zakonu poskuša najti rešitev iz parlamentarne blokade. Zakon, ki ga je pripravil minister brez resorja Tone Jerovšek, predvideva spremembe dveh členov slovenske ustave. Popravek 80. člena naj bi bil zgolj redakcijske narave, sprememba 90. člena, ki določa zakonodajni referendum, pa naj bi popolnoma spremenila to obliko "neposredne demokracije". V ustavi namreč piše, "da je predlog sprejet, če zanj glasuje večina volilcev, ki so glasovali", vlada pa predlaga, da se tem besedam doda še pridevnik veljavno. Po njihovem predlogu naj bi bil torej predlog sprejet z večino veljavnih glasovnic.

V zakonodaji je že tako, da z majhno besedo spremeniš stvari, in majhni prislov je nekdanji ustavi sodnik Matevž Krivic označil za "hud strokovni lapsus". V pismu, ki ga je poslal medijem, je opozoril, da je neveljavno izpolnjena ali pa tudi prazna glasovnica aktivna oblika protesta, s katero volilci izrazijo svojo voljo, da je takšen protest čisto običajna in legitimno izražena volja. Pri konkurenčnih referendumih, kjer volivci odločajo o različnih predlogih (npr. volilnega sistema), pa je predlagani prilastek "naravnost usoden". "Če ti pravila dopuščajo le glasovanje za predlog A ali za predlog B, ti pa nasprotuješ obema, si prisiljen glasovati tako, da obkrožiš oboje ali pustiš glasovnico prazno - v obeh primerih se tvoja glasovnica šteje za neveljavno, kot da nisi znal glasovati. Daleč od resnice: jasno si hotel glasovati proti obema predlogoma - toda nestrokovno pripravljena zakonska pravila (ali morda celo namerno nedemokratična?) ti tega niso omogočila. Demokratična varovalka zoper take napake (ali namerne prevare) je sedanja določba 90. člena ustave, po kateri A ali B lahko zmagata le, če eden od njiju zbere nad polovico oddanih glasov. Drugače se lahko zgodi, da npr. A dobi 30 % glasov, B 20 % glasov - 50 % glasov je pa formalno "neveljavnih", čeprav v resnici proti obema predlogoma!" pojasnuje Krivic.

Po Krivičevem pojasnjevanju besede Toneta Jerovška, da se vlada ni in ne bo opredeljevala do nobenega predloga, dobijo drugačen prizvok. Zakaj naj bi vlada želela, da ne referendumu nihče ne bi smel glasovati proti obema predlogoma in se s tem opredeliti za veljavni volilni sistem, je zanimivo vprašanje. Mogoče gre le za pravni spodrsljaj, mogoče gre za pridobivanje časa in predvolilno merjenje desnih političnih moči, a čisto mogoče je tudi, da vladni predlog favorizira en volilni sistem. A bodi že, kar je, konec včasih ni le stvar filma in slovenska politika bo morala v naslednjih tednih najti obliko novega volilnega sistema. In to "bliskovito", kakor je poudaril Tone Jerovšek; lahko se namreč zgodi, da bo soap opera o sprejemanju nove volilne zakonodaje kar naenkrat izginila s TV-zaslonov, mi pa bomo volili po starem volilnem sistemu.