Avstrijski prevzem

Slovenski zračni kontrolorji so bili nemalo presenečeni, ko so jih avstrijski kolegi pred kratkim obvestili, da so že začeli s šolanjem kontrolorjev za prevzem nadzora nad zgornjim delom slovenskega zračnega prostora. Do prevzema naj bi prišlo že septembra. Na drugi strani so na ministrstvu za promet in zveze zadržani. Kljub temu da so Avstrijci zelo aktivni glede prevzema, vztrajno zatrjujejo, da ni še nič dorečenega in da do prevzema še ne bo prišlo tako kmalu.

Slovenska vlada je res že leta 1995 sprejela pobudo za vključitev Slovenije v projekt Srednjeevropske službe zračnega prometa (CEATS), ki bo predvidoma leta 2007 zaživela na Dunaju. Zaradi tedanjih težav z nadzorom slovenskega zračnega prostora je vlada podprla predlog, da bi Avstrijcem še pred vključitvijo v CEATS prepustili nadzor nad prometom v zgornjem delu zračnega prostora. Pred tremi leti so z Avstrijci podpisali pismo o nameri, vse skupaj pa se je začelo odvijati šele v zadnjih mesecih. Prišlo je do dveh slovensko-avstrijskih sestankov o tem, kaj vse bi bilo treba storiti, če bi res prišlo do prevzema. Sestala se je tudi delegacija slovenske uprave za zračno plovbo z avstrijskimi kolegi, kjer so se naši predstavniki precej osmešili, saj so morali Avstrijce zaprositi za gradivo o uradnih slovenskih stališčih, sprejetih na zadnjih sestankih. Medtem ko so bili Avstrijci že precej konkretni, so Slovenci na sestanek prišli skorajda neformalno.

Sindikat kontrolorjev letenja načeloma ni proti združitvi z Avstrijci, toda po njihovem mnenju je treba opraviti natančno analizo, ali je takšno sodelovanje sploh koristno za Slovenijo in kaj bo to pomenilo za status slovenskih kontrolorjev. Ministrstvo pa bi moralo projekt voditi precej bolj transparentno, ne pa da je vse skupaj še vedno zavito v tančico skrivnosti. Kontrolorji so analizo napravili sami, nanje pa so leteli očitki, da so premalo strokovni za takšno delo. Ugotovili so, da sploh ni potrebe po združevanju. Tudi če bi se trend povečevanja zračnega prometa nadaljeval, bi bili ob dodatnih zaposlitvah zračni prostor sposobni obvladovati sami. Slovenski rekord preletov je 614 letal, slovenski kontrolorji pa bi lahko obvladali do 1200 preletov dnevno. Še lani so zaradi slabih delovnih razmer in možnosti napak grozile stavke, po zamenjavi direktorja Uprave za zračno plovbo Matjaža Sonca z Milanom Kranjcem pa se je stanje močno spremenilo. Izšolali so nove kadre, izboljšali so tehniko in softver, tako da vse skupaj bolje deluje, poleg tega pa so se uredile tudi zračne poti, tako da je možna večja kapaciteta preletov. Združevanje z Avstrijci bi prineslo tudi precej negativnih dejavnikov kot presežek slovenskih kontrolorjev (dovolj bi jih bilo 40, sedaj pa jih je 60) in izpad dohodka, saj bi ta padel v avstrijske žepe. Sicer pa je tudi trend združevanj zelo vprašljiv, prav tako projekt CEATS. Medtem ko so se v preteklosti združevali zaradi lažjega centralnega nadzora, so nove tehnologije (optični kabli) namreč omogočile hitre povezave med lokalnimi kontrolami, tako da je centraliziranje postalo preteklost.