Kaj? Prodati borzo?

Prihodnje leto bo londonska borza (London Stock Exchange, LSE) praznovala dvesto let obstoja. Njeni izvori segajo še sto let bolj nazaj; a po francoski revoluciji se je vzpostavila kot vodilni evropski center za trgovanje z vrednostnimi papirji. Doživela je svoje vzpone in padce, a tak položaj je ohranjala vse odtlej. Sedaj pa postaja žrtev prevzemne ponudbe - sovražne ponudbe - švedskih tehnoloških uspešnežev. Posledica tega je, da je LSE postala objekt boja, ki je tako zanimiv kot tisti, s katerimi je trgovala v svoji dolgi zgodovini. Poleg švedskih povzpetnikov bo morda svojo ponudbo dala tudi frankfurtska Deutsche Börse, s katero se je poskušala združiti. Oba potencialna kupca sta manjši borzi. A obe sta se bolj spretno odzvali na izzive, s katerimi se v zadnjih letih srečujejo borze kot LSE: tehnologija in globalizacija.

Ta dva izziva nista nova. Knjiga z naslovom Globalna finančna integracija: konec geografije (Global Financial Integration: The End of Geography) je izšla leta 1992. A borze so geografijo le počasi opuščale. Vedno več je pritiskov, naj storijo tako. Zaradi Interneta posamezniki lažje in ceneje trgujejo z delnicami preko svojih računalnikov. Tehnologija je pripeljala tudi do nastanka novih elektronskih borz. In odprla je možnost za globalni digitalni trg, kjer bi lahko katerikoli investitor kupoval ali prodajal varne delnice kjerkoli in kadarkoli. Najbolj vplivna ovira za nastanek takega trga so razumljive regulacijske skrbi in manj opravičljivi interesi nacionalnih borz.

V Evropi je prihod enotne valute lani te ovire še bolj izpostavil. Kljub evru evropskega investitorja še vedno stane več, če trguje preko meja evrocone, kot pa na svojem domačem trgu. Tako se že dve leti vse velike evropske borze ukvarjajo z nenavadnim svatbenim ritualom. Ta je pripeljal do združitve francoske, nizozemske in belgijske borze, poznane kot Euronext, in povezav med LSE in Deutsche Börse, ki se pogovarjata z milansko in madridsko borzo.

A LSE je poskušala prepričati svoje delničarje o prednostih te združitve, ki bi se imenovala iX. To je omogočilo švedski borzi OM, da je postavila svojo ponudbo. Deutsche Börse se sedaj utegne odzvati s svojo ponudbo. Mnogi delničarji LSE so nasprotovali obema pogojema združitve in pomanjkanju podrobnosti o tem, kako bo iX delovala v praksi. Prav gotovo pogoji niso odsevali čudovitih prednosti LSE: je največji in najbolj likviden evropski trg v najpomembnejšem finančnem središču; prav tako je najbolj internacionalna, po tujih podjetjih, ki imajo tam svoje delnice; uživa ugled urejenega in dobro discipliniranega, a ne pretirano reguliranega trga; s svojim "velikim pokom" reform leta 1986 je bila, kot se je zdelo, veliko korakov naprej.

A od takrat je globalni zagon opešal zaradi številnih vzrokov, tudi nespametne uprave. Zašušmarili so uvedbo elektronskega sistema Taurus, ki so ga morali leta 1993 opustiti. V devetdesetih letih je borza postopoma izgubljala druge produkte in funkcije: na primer predkupno trgovanje in glavne informacijske servise. In izgubila je regulatorsko funkcijo ob novem Uradu za finančne usluge. Rezultat tega je, da znaša njena tržna vrednost manj kot tretjino vrednosti OM.

Trenutna faza

LSE je prizadela, kot številne druge borze, struktura vzajemnega lastništva. Člani, ki so jo imeli v lasti, so bili tudi glavne stranke, interesi pa so si nasprotovali. Zato je vodstvo težko odločno ukrepalo. Letos se je LSE preoblikovala v družbo v lasti delničarjev. A iz dveh razlogov se njeni delničarji še vedno ne vedejo kot investitorji v običajni družbi. Prvi je nacionalizem, ki vpliva celo na nekatere v Cityju. Večina velikih institucij je v tuji lasti, vse pa ne pozdravljajo "wimbledonskega učinka" (mi organiziramo velike turnirje, zmagujejo pa vedno tujci). Drugič, odprava vzajemnosti ni odpravila konfliktnih interesov. Delnice so še vedno v rokah "vzajemnih" članov. Pri pretehtavanju predloga iX in ponudbe OM, mnogi ne gledajo le na vrednost svojih investicij, pač pa tudi na interese strank. Ne glede na to, v kateri vlogi so, se jim utegnejo nove ureditve zazdeti kratke sape - iX je že dejala, da se namerava združiti z ameriškim Nasdaqom. Noben predlog ni trajna rešitev za težave LSE - nobeden na primer ne more razplesti mreže obračunov in ureditev, ki doda največ k stroškom trgovanja preko meja. Na voljo so alternativni pogledi, ne na dolgoročno prihodnost, pač pa na to, kako najbolje tekmovati na spreminjajočem se globalnem trgu. Predlogi iX-ja poskušajo graditi na likvidnosti, ki jo London in Frankfurt že imata, a jo uničujejo številni politični kompromisi, ki so potrebni, da se taka združitev izpelje. Po drugi strani pa OM poskuša spremeniti London v vodilnega kandidata na novem kompetitivnem vseevropskem trgu, upajoč, da mu bo tehnološka ostrina pomagala pritegniti posle. Kljub zahtevi po trgovanju preko meja imajo investitorji nekako še vedno raje relevantne nacionalne borze.

Nekateri so ponudbo OM-ja hitro odpisali; LSE jo je odpisala kot "porogljivo", kot nič več kot neuporaben napor ali obrambno potezo družbe, katere širitvene načrte lahko onemogoči iX. OM je itak večinski partner v skupnem podjetju, imenovanem Jiway, ki bo začelo obratovati novembra kot vseevropski elektronski borzni trg za borzne posrednike na drobno. In njegova ponudba je le deloma v gotovini. Večina je je v njegovih lastnih dragih delnicah.

A ne glede na izid je bila ponudba OM-ja koristna, ker je prisilila LSE, da je odložila glasovanje o predlogu iX-ja. Medtem pa bi morala LSE svojim delničarjem zagotoviti podrobne informacije, ki jih hočejo in zaslužijo, in Deutsche Börse - ali pa kak drug kandidat - bo morda prišel dan s svojo ponudbo. In za LSE je OM primer tega, kaj lahko stori agresivno vodena družba - hja, celo borza - za svoje delničarje.

London 2000