Jure Trampuš

 |  Mladina 36  |  Politika

Kunigunda v Velenju

Mesto mladih in mesto priložnosti ...

Irena

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Jure Trampuš

 |  Mladina 36  |  Politika

Irena

V soboto se je v Velenju končal že tretji Festival mladih kultur Kunigunda, ki ga organizirata Mladinski center in Šaleški študentski klub. Po besedah programskega vodje, mag. Aleša Črniča, "festival v sodobno kulturno-umetniškem jeziku nagovarja mlade, pa tudi tiste, ki po letih to mogoče več niso. Kunigunda govori o problemih in radostih časa in prostora, v katerem se je rodila in živi". In kaj Kunigundo loči od druge kulturne produkcije, ki je doma v Šaleški dolini? Večina prireditev se dogaja na mestnih ulicah, ne pa v hermetično zaprtih kulturnih ustanovah. Kunigunda predstavlja urbano kulturo na prelomu tisočletja, za katero je poleg uporabe novih tehnologij značilno tudi mešanja umetniških stilov in načinov izražanja. Na ravnokar minulem festivalu se je tako zgodilo več kot 50 različnih prireditev, širokega kulturno-umetniškega spektra, vse od glasbe, gledališča in plesa, pa do razstav, performansov, literarnih promenad in cikla dokumentarnih filmov. Vrhuncev festivala je bilo več: zgodila se je pridiga Petra Mlakarja pred velenjskim križem, ognjeni performans Geneza Aleksandra Saše Misija na Titovem trgu, pa modna revija Maje Ferme in velik urbano glasbeni spektakel z reškimi Urban & 4 in ljubljanskimi Bast.

Seveda pa je Kunigunda veliko več kot le nekaj predstav in koncertov. Z ustanovitvijo Mladinskega centra se je v Velenju namreč zgodil velik korak med ruralnim in urbanim. Mladinski center, ki je rezultat želja mnogih mladih generacij, je v velenjski prostor prinesel drugačne, mlade kulture, hkrati pa je institucionalen pogoj za preživetje takšnega festivala. Kunigundneži pa poudarjajo, da ima festival tudi izrazito vzgojno-izobraževalno funkcijo. Festival želi z leti "vzgojiti" kritično maso ljudi, ki bodo znali "brati", nekateri med njimi pa tudi "pisati" sodobne kulturno-umetniške kode, ljudi, ki se bodo zavedali in oblikovali čas svojih življenj.

Sicer pa je Festival mladih kultur dobil ime po legendarni grajski čarovnici, ki naj bi jo v srednjem veku obtožil čarovništva. Mlado, lepo in nesrečno zaljubljeno dekle je potem izginilo in vse do danes o njej ni bilo sledu.