Koga volilci ne marajo

Irena

Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih občil je med 18. in 20. septembrom izvedel mesečno nadaljevanje Politbarometra, obširne raziskave, ki jo sistematično izvajajo že dobrih pet let. V septembrskih rezultatih so še posebno zanimiva poglavja, ki se ukvarjajo z negativnim odnosom volilcev do slovenskih političnih strank. Večina javnomnenjskih anket namreč sprašuje, katero stranko bi anketiranec volil, ne pa katero stranko odklanja. Ker tudi negativni odnos prikaže stanje volilnega telesa, je včasih dober kazalec volje volilcev, še posebno tistih, ki se še niso odločili o svojem favoritu.

V Sloveniji je že sam odnos ljudi do političnih strank bolj negativen kot pozitiven, saj kar 63,8 % anketirancev odklanja parlamentarne stranke. To, da ima v Sloveniji politika bolj slab ugled, ni nič kaj novega, rezultati Politbarometra pa so zanimivejši skozi zgodovinski spekter. Če so pred desetimi leti volilci odklanjali predvsem levosredinske stranke, v pomladni terminologiji torej stranke kontinuitete, se je na prelomu tisočletja zgodil pomemben obrat. Večina volilcev levosredinskih strank več ne odklanja, zgodba pa se je obrnila pri desnosredinskih strankah. Tako je delež tistih, ki odklanjajo "prebarvane komuniste" (ZDSL in LDS), bistveno manjši od deleža tistih, ki odklanjajo tri velike pomladne stranke. Podobno sliko pokažejo rezultati neopredeljenih volilcev, torej tistih, ki še ne vedo, katerega kandidata bodo oktobra obkrožili na svojem volilnem lističu. Ti prav tako najbolj odklanjajo desni slovenski politični blok. V to množico strank z negativnimi prizvokom spada tudi SNS, čeprav njen položaj ni tako presenetljiv. SNS je namreč stranka, ki je v svojem političnem delovanju ekstremna in konfliktna. Ves ta negativni ugled desnega političnega bloka pa pripelje tudi do sklepa, da je velika verjetnost, da se bo velik delež tistih 40 % volivcev, ki še ne vedo, katero stranko naj bi volili, bistveno raje odločil za eno izmed levosredinskih strank kot pa za kaj drugega.

Do podobnih ugotovitev lahko pripeljejo tudi druga vprašanja. Zelo verjetno bo na letošnjih volitvah zmagala LDS. Kot največja parlamentarna stranka bo poskusila oblikovati vlado. Neopredeljeni anketiranci bi v bodoči vladi skupaj z LDS najraje videli ZLSD in Desus, najmanj pa SDS in NSI. Podobno se obnaša tudi volilno telo LDS, saj si kar 70,5 % domnevnih volilcev želi koalicijo z ZDSL, skoraj identični odstotek pa zavrača koalicijo z Bajukovo stranko. Želje volilnega telesa je po svoje prepoznal tudi predsednik LDS dr. Janez Drnovšek, ki je v intervjuju za zagrebški Globus pred kratkim izjavil, da se bo po volitvah verjetno pogajal z združeno stranko SLS + SKD in ZDSL. Zaradi tako očitne opredeljenosti volilcev LDS bi se domnevna povolilna koalicija med LDS in desnimi strankami, predvsem med Janševim SDS in najmlajšo pomladno stranko NSi, gotovo izrazila z nezadovoljstvom liberalnega volilnega telesa.

Seveda pa je sklop o negativnih asociacijah le del širše raziskave o odnosu javnosti do državnih ustanov in političnih strank. Zbirka septembrskih rezultatov bo sredi tega tedna javno dostopna na spletnih straneh Fakultete za družbene vede in Mladine.