2. 10. 2000 | Mladina 40 | Politika
--BREZ NASLOVA--
Vojislav Koštunica je na volitvah za jugoslovanskega predsednika premagal voditelja Slobodana Miloševića. Koštunica je dejal, da je dobil vsaj 54 odstotkov glasov, zaradi česar je gladko zmagal. Volilna komisija, ki je pod Miloševićevim vplivom, je postavila številko na 49 odstotkov proti 39 odstotkom. Tako je potreben drugi krog, ki naj bi bil 8. oktobra.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
2. 10. 2000 | Mladina 40 | Politika
Vojislav Koštunica je na volitvah za jugoslovanskega predsednika premagal voditelja Slobodana Miloševića. Koštunica je dejal, da je dobil vsaj 54 odstotkov glasov, zaradi česar je gladko zmagal. Volilna komisija, ki je pod Miloševićevim vplivom, je postavila številko na 49 odstotkov proti 39 odstotkom. Tako je potreben drugi krog, ki naj bi bil 8. oktobra.
Jih ne zanima
Na referendumskem predlogu, da bi v Franciji skrajšali predsedniški mandat s sedmih let na pet, je 70 odstotkov dejalo "da", a volilna udeležba je bila samo tridesetodstotna.
Afera
Obe glavni stranki v Franciji, na desni in levi, sta bili v zadregi zaradi škandala ob videoposnetku, ki naj bi prikazoval dajanje podkupnine leta 1986 v prisotnosti sedanjega konzervativnega predsednika Jacquesa Chiraca, takrat pariškega župana. Levica se je nehala privoščljivo muzati, ko se je izkazalo, da je nekdanji socialistični finančni minister Dominique Strauss-Kahn skrival kopijo tega posnetka.
Zaradi nogometa
Vsaj 60 ljudi je umrlo, ko se je v Egejskem morju potopil grški trajekt.
Brez udara v Peruju
Teden dni po tem, ko je predsednik Alberto Fujimori dejal, da bo razpustil obveščevalno službo, je njen osramočeni šef Vladimiro Montesinos zbežal v Panamo, ki ga je sprejela šele po precejšnjem mednarodnem pritisku. To je razjezilo tiste, ki so menili, da bi mu morali soditi, je pa zmanjšalo skrbi o vojaškem udaru.
Krivica
Generalnega tožilca Clintonove administracije so pozvali, naj imenuje posebnega preiskovalca, ki bi se poglobil v grdo ravnanje z Wen Ho Leejem, kitajsko-ameriškim jedrskim znanstvenikom, ki so ga neutemeljeno zaprli pod obtožbo vohunjenja. New York Times je priznal, da njegovo pokrivanje primera Leeju ni namenilo "zadostnega dvoma, dokler krivda ne bi bila dokazana".
Irak drsi nazaj
Francija je po ruskem vzoru dovolila francoski skupini, ki nasprotuje sankcijam, da je odletela v Irak, in obljubila še več letov, čeprav je francoski zunanji minister nedavno opozoril Iračane, da bodo morali sodelovati z inšpektorji orožja, če hočejo doseči umik sankcij. Jordansko letalo je v prvi eksplicitni kršitvi embarga odletelo v Bagdad s predstavniki oblasti, zdravniki in zdravili. Tudi Sirija je pozvala k umiku sankcij Združenih narodov proti Iraku.
Za nafto
Združene države so pristale na zmanjšanje vsote, namenjene povračilu za žrtve iraškega napada na Kuvajt leta 1990. V zameno za to popustitev bosta Rusija in Francija dovolili, da se plača 15,9 milijarde dolarjev kuvajtskemu Petroleumu.
Ni kriv?
Izraelski generalni tožilec je dejal, da Benjaminu Netanjahuju, nekdanjemu ministrskemu predsedniku, ne bodo sodili zaradi korupcije, ker ni dovolj dokazov.
Kriva je bolezen
Sodišče v Indoneziji je umaknilo obtožnico zaradi korupcije proti nekdanjemu predsedniku Suhartu, ker je ta slabega zdravja.
Ruska pomoč
Rusija je obljubila, da bo pomagala nekdanjim sovjetskim državam osrednje Azije, če jih bodo ogrožali talibani, ki nadzorujejo večino Afganistana. Talibani so se v zadnjem napredovanju približali meji s Tadžikistanom, kjer ima Rusija 10.000 vojakov.
Poplave
Poplave v Bangladešu in indijski državi Zahodni Bengaliji naj bi po poročilih zahtevale življenja vsaj 500 ljudi. Prizadetih je okoli 17 milijonov ljudi na širšem območju, mnogi od njih so nasedli, ko se je vodna gladina dvignila za šest metrov nad običajno.
Zločinci ali mučeniki?
Kitajska je napadla rimskokatoliško cerkev, ker namerava kanonizirati 120 katolikov, ubitih na Kitajskem, v glavnem v devetnajstem stoletju. Kitajska pravi, da to niso bili mučeniki, pač pa zločinci, povezani "z imperialisti in kolonialisti".
Intervencionizem
Evropska centralna banka, ameriške Zvezne rezerve in druge banke skupine G7 so presenetljivo intervenirale na valutnih trgih, da bi podprle opotekajoči se evro. Valuta se je okrepila, toda to se lahko spremeni, če bi se Danci na referendumu izrekli proti uvedbi skupne valute.