Na vrhu

V teh dneh države kandidatke za sprejem v EU pošiljajo v Bruselj poročila o napredku posamezne države pri vključevanju v EU. Pretekli teden je to storila tudi Slovenija. Nekatera najbolj izpostavljena vprašanja so zadevala reformo javne uprave, število nerešenih sodnih zadev, število prošenj tujcev za nakup nepremičnin v Sloveniji, sprejem zakona o medijih, napredek pri vračanju podržavljenega premoženja in potek priprav na delovanje prihodnje meje EU med Slovenijo in Hrvaško. Morebitno predčasno zapiranje JE Krško ni bilo v vprašanjih EU nikjer omenjeno. Zato pa je bilo izpostavljeno pričakovanje EU glede zapiranja brezcarinskih prodajaln. Odgovor bo EU objavila v rednem letnem poročilu, predvidoma 8. novembra.

Pozornost širšega kroga strokovnjakov, ki spremljajo širitev EU, pa je pred dnevi pritegnilo objavljeno prvo poročilo ugledne Deutsche Bank: "Širitev EU ter Srednja in Vzhodna Evropa". Poročilo obravnava pripravljenost, usposobljenost in možnosti kandidatk za vstop v EU iz t. i. luksemburške in helsinške skupine: Češke, Estonije, Madžarske, Poljske in Slovenije ter Bolgarije, Latvije, Litve, Romunije in Slovaške. Poročilo upošteva razmere v posameznih državah kandidatkah na gospodarskem, političnem in institucionalnem področju in tudi na področju uspešnosti pristopnih pogajanj z EU.

Uspešnost v pogajanjih in prilagajanju evropski zakonodaji bo Slovenija po mnenju Deutsche Bank morala še potrditi v letih 2000-2002 s sprejemom približno 150 zakonov in 494 različnih drugih zakonskih normativov. Slovenija izrazito izstopa po višini BDP na prebivalca. 10.982 dolarjev je mnogo več kot 4805 dolarjev na Madžarskem, ki je na drugem mestu. Zelo ugodno je ocenjeno razpoloženje v Sloveniji za sprejem v EU. To velja tako za večino parlamentarnih strank kot za mnenje prebivalcev. Več kot dve tretjini ljudi v Sloveniji naj bi podpirali vstop v EU. V Estoniji ta cilj podpira manj kot tretjina prebivalcev. Kljub temu poročilo omenja, da so v Sloveniji prisotni zadržki, ki naj bi izhajali iz majhnosti Slovenije in iz strahu pred izgubo kulture, jezika ter "svojega" ozemlja s prodajo zemljišč ter nepremičnin.

Po ugotovitvah strokovnjakov Deutsche Bank dosega Slovenija izmed vseh 10 kandidatk najvišje ocene v strukturni usklajenosti s članicami EU. Sledita ji Češka in Madžarska, njima pa Estonija in Poljska. Na vseh petih področjih ocenjevanja - gospodarstvo, inflacija ter davčna politika, zunanja trgovina, gospodarsko-politične razmere ter izpolnjevanje koebenhavnskih kriterijev - je Slovenija zasedla eno izmed prvih treh mest. Poročilo posebej izpostavlja uspešno preusmeritev s tržišča nekdanje Jugoslavije na trge zahodne Evrope. Makroekonomska stabilnost in proračunska uravnoteženost, ki izpolnjuje tudi nekatere kriterije evrofinančnega mehanizma, naj bi kljub za evropske razmere še visoki inflaciji zagotavljali tudi nadaljnjo uspešnost Slovenije. Med ključnimi nalogami v prihodnosti poročilo omenja privatizacijo bank in povečanje neposrednih investicij.

Vstopanje v EU poročilo Deutsche Bank predstavlja v treh variantah: "velikega konvoja, majhnega konvoja ter regate".

Veliki konvoj vključuje 8 kandidatk: Češko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Poljsko, Slovaško in Slovenijo. Skupinski vstop naj bi se zgodil leta 2005.

Majhni konvoj ima dve podvarianti. Po prvi naj bi postale članice EU leta 2004 Češka, Estonija, Madžarska in Slovenija, leta 2006 pa še Latvija, Litva, Poljska in Slovaška. Po drugi podvarianti bi postale leta 2004 članice EU Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška in Slovenija, Estonija pa bi se včlanila v baltskem svežnju z Latvijo in Litvo leta 2006. V obeh primerih bi se Bolgarija in Romunija včlanili po letu 2008.

Regata pomeni vključevanje manjšega števila kandidatk v zaporednih letih: Madžarska in Slovenija leta 2003, Češka in Estonija 2004, Poljska in Slovaška leta 2005 ter Latvija in Litva 2006. Za Bolgarijo in Romunijo je tudi po tej različici predvidena včlanitev po letu 2008.

Paradoksalno je, da ima varianta regata zaradi političnih in operativno-tehničnih vzrokov malo možnosti, čeprav gre za različico, ki najbolj dosledno sledi kriterijem Bruslja. Varianti regata in majhni konvoj imata po raziskava Deutsche Bank 20 odstotkov možnosti za realizacijo, Varianta veliki konvoj pa 60 odstotkov.