Napoved presenečenj?

Irena

Raziskovalna ekipa CJM je na začetku oktobra opravila še zadnjo javnomnenjsko raziskavo pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami. V raziskavi je sodelovalo 958 naključno izbranih fizičnih oseb, ki so bili proporcionalno razdeljeni po različnih demografskih kriterijih.

Rezultati oktobrskih meritev so seveda najbolj zanimivi v delu, ki obravnava voljo volilk in volilcev pred prihajajočim 15. oktobrom. Na vprašanje, če se bodo anketiranci udeležili volitev, jih je kar 82 % odgovorilo pritrdilno. Kljub temu pa to ne pomeni, da bo volilna udeležba tako zelo visoka. Praksa javnomnenjskih raziskav je namreč pokazala, da so rezultati meritev pri tem vprašanju ponavadi za dobrih 10 % previsoki. Volitev naj bi se torej udeležilo dobrih 70 % volilnih upravičencev, kar pa je za zrele demokracije še vedno relativno visoka volilna udeležba.

Z različnimi vprašanje in podvprašanji so raziskovalci poskušali poiskati tudi strankarske preference anketirancev. Rezultati meritev kažejo, da naj bi s tretjino glasov zmagala LDS. Boj med ostalimi strankami pa bo bolj zapleten. NSI, SDS, ZDLS in SDS + SKD so v intervalu dobrih 2 % glasov. Po meritvah vodi NSI z 8,1 % glasov, sledi mu SDS z desetino odstotka manj, ZDLS s 7,5 % in SLS + SKD s 6,1 %. Izenačenost teh štirih strank je tako velika, da se na volitvah prav lahko zgodi, da bo njihov vrstni red popolnoma obrnjen in pomešan. Blizu magične meje 4 %, ki odpira vrata v parlamentarno dvorano, je Desus, malo dlje od nje pa SNS.

Največje presenečenje naj bi bila Nova Slovenija, ki se je v zadnjem času najbolj okrepila, po mnenju raziskovalcev pa predvsem na račun pomladnih prijateljev: SDS in združene stranke. Ob rasti Nove Slovenije je drug prepoznaven trend padanje SLS + SKD, ki pa bi ga morda lahko v zadnjem tednu vsaj ustavilo neposredno angažiranje guvernerja Banke Slovenije dr. Franceta Arharja. Še eno presenečenje je opazen rezultat Stranke mladih Slovenije, ki pa ji najbrž kljub temu ne bo uspelo preskočiti praga za vstop v parlament. Ostale male stranke po anketi CJM za vstop v parlament nimajo možnosti.

Vlada, ki jo bomo dobili po volitvah, bo spet koalicijska. Zanimivo je, da več kot polovica opredeljenih anketirancev podpira levo ali levosredinsko koalicijo, desne vlade pa si slovenski volilci ne želijo. Nepriljubljenost sedanje vladne koalicije potrjuje tudi podatek, da Bajukovo vlado podpira le slaba četrtina vprašanih. Med tistimi, ki si najbolj želijo leve vlade, prevladujejo študentje, med tistimi, ki imajo raje desnico, pa kmetje.