Nova medijska scena

Irena

Ljubljanski Dnevnik in mariborski Večer sta se začela kapitalsko povezovati. Prvi koraki so bili storjeni ta teden z navzkrižnim nakupom delnic obeh časopisnih hiš v višini 6,52 odstotka. Nekateri finančni strokovnjaki so tako združevanje napovedovali že v trenutku, ko je DZS postala največja lastnica Dnevnika, saj je to dosegla s pomočjo Infonda, ki je največji lastnik Večera. Hkrati pa je Infond postal največji lastnik DZS. S tem so bili položeni temeljni kamni za nastanek medijskega imperija. Infond je poleg Večera, v katerem ima 32 odstotkov delnic, lastnik še v Primorskih novicah (24,5) in Gospodarskem vestniku (50). Ustvarjanje medijskega imperija pa se je ustavilo ob želji DZS, da postane večji lastnik v Infondu, kjer ima sedaj le četrt odstotka. Pričakuje pa se, da bo DZS kmalu povečal svoj delež v Infondu.

Povezovanje obeh dnevnikov sta kot pozitiven korak ocenila oba direktorja, tako direktor Dnevnika Branko Bergant kot direktor Večera Boris Cekov. Poudarjata, da je kapitalsko povezovanje dobra naložba ter da je bil to logičen korak, saj Dnevnik in Večer že več let prijateljsko sodelujeta, ker sta družbi v slovenskem prostoru prej komplementarni kot pa konkurenčni. Zavračajo pa namigovanja o združevanju obeh medijev in o možnosti enotne uredniške politike.

Kapitalsko povezovanje obeh dnevnikov pa se ne bo ustavilo pri 6,5-odstotnem deležu, kajti predsednik nadzornega sveta Dnevnika in predsednik uprave DZS Bojan Petan napoveduje, da se bo ta meja v enem letu povzpela vsaj na 15 odstotkov. Za Finance pa je povedal: "Upravi obeh družb se morata že prihodnji teden začeti pogajati o sinergijah na področju trženja, oglaševanja in distribucije. To naj bi pripomoglo k doseganju višje donosnosti, vsaj 20-odstotne, v obeh hišah." Oglaševanje pa je področje, ki je pri združevanju najbolj pomemben segment. Novo nastala zveza tako skupaj že prekaša Delo pri tržnem deležu oglasov v dnevnih političnih časopisih. Večer (24 %) in Dnevnik (22 %) imata skupaj 46-odstotni delež, medtem ko ima Delo 42-odstotni delež pri oglasih v dnevnopolitičnih časopisih. Ostanek pa pripada Slovenskim novicam, ki imajo dobrih 12 odstotkov in bi rade svoj delež povečale tudi na račun Javne objave Republiške volilne komisije. Ti podatki pa po ocenah člana uprave Dela Emila Šuštarja za Delo niso skrb zbujajoči: "To je medsebojno kapitalsko povezovanje dveh enakih oziroma zelo podobnih podjetij, ki korektno sodelujeta. To je njihova zadeva, ki ne more imeti direktnega učinka na dnevnik Delo."

Večji vpliv naj bi imel nastanek novega dnevnika. Finance naj bi namreč s 1. marcem 2001 postale dnevnik, zgledovali pa se bodo po zahodnih finančnih medijih. "To je nekoliko drugače," pravi Šuštar in dodaja, "tu lahko čutimo vpliv na enem segmentu, to je oglasni del. Finance bi posegle v to domeno, seveda pa je odvisno, kako uspešen bo projekt Finance. Kaj bistvenega se nam ne more zgoditi." Bolj kot o prevzemu oglasov se šušlja o prehodih znanih novinarskih peres. Tako naj bi že videli Marka Crnkoviča, kako se po prostorih uredništva Financ prevaža s skirojem, pri Financah pa napovedujejo, da to ne bo edina okrepitev. Prehodi vodilnim v Delu ne povzročajo skrbi: "Marko se je res odločil, da odhaja. Drugače pa velikega odhoda Delovih novinarjev ne pričakujemo. Novinarji imajo izkušnje z Republiko, Slovencem, in upam, da bodo dobro premislili o odhodih," je še povedal Šuštaršič.