Kadrovska kontrarevolucija

Vlada dr. Andreja Bajuka je povzročila kadrovsko revolucijo. Po novi menjavi na čelu vlade se obeta kontrarevolucija. Zdi se, da kadrovska kontrarevolucija poteka manj intenzivna od Bajukove revolucije, vendar je za dokončno oceno intenzivnosti sprememb v vrhu vladne administracije še prezgodaj. Bajukova vlada je ob prevzemu oblasti vedela, da ima na voljo največ pol leta, nova Drnovškova ekipa pa ima na voljo osemkrat več časa. Končna kadrovska bilanca bo torej znana čez nekaj tednov.

V Bajukovi vladi je položaje obdržalo pet ministrov iz vrst SLS+SKD, ki so bili pred tem ministri v Drnovškovi vladi. V tokratni Drnovškovi vladi ni nikogar, ki bi bil pred tem član Bajukove vlade.

Ob tem, da so na novo postavljeni vsi ministri, je vlada že imenovala tudi 26 novih državnih sekretarjev, hkrati pa je sprejela ugotovitveni sklep o prenehanju funkcije 19 državnih sekretarjev. Hkrati je vlada postavila dva nova direktorja vladnih služb. Pravzaprav sta se dva direktorja vrnila na položaje, ki sta jih že imela. Marko Kromar, dolgoletni direktor vladne kadrovske službe, se vrača na ta položaj, v času vlade dr. Andreja Bajuka pa je bil za nekaj mesecev prestavljen na položaj direktorja vladnega urada za begunce. Tudi Luj Šprohar, ki je vladni urad za invalide vodil od leta 1997 do letošnjega poletja, se vrača v staro pisarno.

Trenutna slika kaže, da je do največjih sprememb prišlo na obrambnem ministrstvu. Minister dr. Anton Grizold si je za najožje sodelavce izbral štiri nove državne sekretarje. Ob dr. Tomu Času, ki pirhaja iz policijskih vrst, in dr. Milanu Jazbecu, ki je zadnje desetletje služboval kot diplomat, bosta funkciji državnega sekretarja opravljala še Janko Deželak in Ladislav Lipič. Ladislav Lipič na položaj državnega sekretarja prihaja iz Slovenske vojske, kjer je v zadnjih mesecih opravljal nalogo namestnika načelnika generalštaba, pred tem pa je v generalštabu vodil oddelek za logistiko. Pred dvema letoma je bil Lipič so-poveljnik največjih manevrov, ki so pod okriljem Partnerstva za mir potekali na Dolenjskem. Janko Deželak, ki bo na obrambnem ministrstvu vodil finančne posle, pa v vrhu državne administracije ni novinec. Med letoma 1995 in 1997 je nosil celo naziv podpredsednika vlade, bolj znan pa je zato, ker je v tem času opravljal funkcijo ministra za ekonomske odnose in razvoj. Zadnja tri leta je služboval kot bančnik, pred letom 1990 pa je bil finančnik v Pivovarni Laško.

Tudi novi minister za zdravstvo dr. Dušan Keber je v ekipo državni sekretarjev pritegnil ljudi, ki funkcije državnega sekretarja še niso opravljali. Iz Kliničnega centra prihaja Simon Vrhunec, Jožica Maučec Zakotnik se bo ukvarjala s preventivno dejavnostjo. Ministrstvo za zdravstvo bo po novem dobilo še tretjega državnega sekretarja; ta položaj prevzema Dorjan Marušič.

Tudi ministrstvu za notranje zadeve se obetajo precej temeljite spremembe. Na položaj državnih sekretarjev prihajata dva novinca, Astrid Prašnikar in Bojan Bugarič. Na ministrstvo za zunanje zadeve pa se vračajo veterani. Ignac Golob, ki je posle državnega sekretarja opravljal med letoma 1993 in 1997, torej do upokojitve, se je reaktiviral - najverjetneje zaradi žeelje DeSUS-a, da bi kot najmanjša stranka v vladajoči koaliciji zasedla vsaj kak položaj državnega sekretarja. Na ministrstvu za zunanje zadeve se na položaj državnega sekretarja vrača tudi dr. Miha Pogačnik. V prvi polovici letošnjega leta je bil za nekaj mesecev že imenovan na položaj državnega sekretarja, tudi tokrat pa se bo ukvarjal predvsem s pravnimi vprašanji. Magdalena Tovornik, nekdanja mariborska županja in slovenska veleposlanica pri Svetu Evrope, pa bo v vrhu vladne administracije novinka.

Na ministrstvo za okolje in prostor se vrača Radovan Tavzes, ki je posle državnega sekretarja opravljal do letošnjega poletja. Na ministrstvo za delo se vračata Nataša Belopavlovič in Lidija Apohal Vučkovič; obe sta na tem ministrstvu službovali do letošnjega poletja.

Precej novo imenovanih državnih sekretarjev se je že ponašalo s tem nazivom, a so sekretarske posle opravljali na kakšnem drugem ministrstvu. Staša Baloh Plahutnik, ki prihaja na ministrstvo za delo, je do leta 1998 kot sekretarka službovala na ministrstvu za gospodarstvo, zdaj pa se seli na ministrstvo za delo. Helena Kamnar je do letošnjega poletja uradovala na ministrstvu za delo, zdaj pa se seli na ministrstvo za finance. Renata Vitez je do poletja službovala na ministrstvu za gospodarstvo, zdaj pa je postavljena za državno sekretarko na ministrstvu za ekonomske odnose, ki pa se bo spojilo z gospodarskim resorjem. Ciril Baškovič je bil med letoma 1993 in 1997 državni sekretar na ministrstvu za znanost in tehnologijo, zdaj pa bo postal državni sekretar na ministrstvu za kulturo. V vmesnem času pa je na ministrstvu za kulturo služboval kot generalni sekretar, torej kot nekakšen šef osebja. Novinec na ministrstvu za kulturo pa bo državni sekretar Božidar Zorko.

Na ministrstvo za šolstvo in šport, ki se združuje z ministrstvom za znanost, kot novinec za državnega sekretarja prihaja dr. Stane Pejovnik. Dr. Pejovnik je bil direktor Kemijskega inštituta. Na znanstveni del združujočega se ministrstva pa prihaja dr. Zoran Stančič, docent na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo ter raziskovalec na Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU. Mirko Zorman, dosedanji predstojnik koprske enote Zavoda za šolstvo, prihaja za državnega sekretarja na šolsko ministrstvo, ki ga vodi Koprčanka dr. Lucija Čok.

Nekaj ljudi, ki so že službovali v državni upravi, je s postavitvijo na položaj državnega sekretarja napredovalo. Mateja Mešl je s položaja državne podsekretarke na ministrstvu za gospodarstvo napredovala na sekretarski položaj. Dr. Vida Čadonič Špelič, ki je bil do letošnjega leta direktorica urada za varstvo potrošnikov je postala državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo.

Med devetnajstimi razrešenimi državnimi sekretarji jih je bilo štirinajst imenovanih v zadnjih mesecih, torej potem, ko je vodenje vlade prevzel dr. Andrej Bajuk. Pet razrešenih državnih sekretarjev je posle v vrhu vladne administracije opravljalo dal časa.

Vlada je po hitrem postopku zamenjala tudi člane nadzornega sveta Slovenske razvojne družbe. Po par mesecih se tako poslavljalo Bojan Starman, Jože Vidmar, Anton Jeglič, Dimitrij Kovačič, Adriana Kosem Starina, Romana Logar in Hilda Tovšak. Noben član nove ekipe nadzornikov SRD-a te funkcije še ni opravljal. Vlada je v ekipo novih nadzornikov imenovala Matjaža Nahtigala iz kabineta predsednika vlade, direktorja podružnice NLB Koper Matjaža Jevniška, jeseniškega župana in nekdanjega direktorja jeseniške železarne Borisa Breganta, direktorja sektorja kontrolinga v Mercatorju Žigo Debeljaka, direktorja idrijskega Kolektorja Stojana Petriča, svetovalko v Klirinški depotni družbi dr. Nino Plavšak in nekdanjega ministra ter poslanca SLS+SKD Izidorja Rejca.

Če smo za Bajukovo vlado rekli, da zganja čistko, je nova vladna ekipa na poletne kadrovske zamenjave odgovorila z jesensko-zimskih čiščenjem. Naslednja seja vlade, na kateri bodo na vrsti tudi kadrovske zadeve, bo namreč na prvi zimski dan.