Protiustavna dohodnina

Andrej Gorenšek, iz Preškega vrha na Koroškem, je tipični predstavnik precejšnega dela slovenskih državljanov. Zaposlen v Železarni Ravne, že nekaj let živi v domku, ki si ga je osnoval skupaj z družico Darjo Vajdl in njeno hčerko Natašo. Ko je prišel čas oddaje dohodninske napovedi, je med olajšave pod rubriko vzdrževani družinski člani, točka pastorek, uvrstil ženino hči. Povsem naravno, zakaj kot pater familias skrbi za družino.

No, pristojni davčni urad mu je olajšavo zavrnil, češ, da zakon določa, da ima očim oziroma mačeha pravico do uveljavljenja olajšave za pastorka samo v tistem primeru, ko noben izmed otrokovih staršev ni zavezanec dohodnine.

Odgovor državljana Andreja ni ohromil, v spopad z državno administracijo ga je gnal občutek, da se mu godi krivica. Pritožil se je na drugostopenjski davčni organ, po vnovičnem porazu pa je vložil tožbo na upravno sodišče v Mariboru. Ker sodni mlini meljejo počasi, je ubral še drugo pot. - Varuh človekovih pravic? "Ne, vanj nisem verjel, ko pa sem ga seznanil s svojimi težavami, sem dobil le mlačen odgovor. Spisal sem raje pobudo za oceno ustavnosti na ustavno sodišče. Skliceval sem se na dejstvo, da je izvenzakonska skupnost izenačena z zakonsko, ob tem, da Natašin oče zanjo sploh ne plačuje preživnine, medtem ko je mati ni uveljavljala kot davčno olajšavo. Po moje morajo biti kot družinski člani in kot skrbniki družine enakopravno obravnavani vsi člani družine, ne glede na to, ali družina izhaja iz zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti."

V postopku pred ustavnim sodiščem sta nastopila vlada in parlament, ki sta se sklicevala na zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki pa določa, da sta očim ali mačeha dolžna preživljati pastorke le tedaj, kadar ti nimajo roditelja, ki jih lahko preživlja.

Predstavniki Drnovškove vlade si družino očim-žena-pastorka-sin predstavljajo kot skupnost, v kateri denimo očim odide s sinom in pastorko v živalski vrt, kupi vstopnico in sladoled za sina, s katerim odideta k zverinjakom, pastorka pa ju dve uri čaka na klopci pred vhodom. Ideje, ki bi jih pripisali času pravljice o Pepelki!

Je to mogoče, da je imela vlada LDS-SLS-Desus takšne nazore? Hvala bogu, v tej državi vladajo bolj sodobni zakoni. Kadar mati zaprosi za otroški dodatek, mora navesti dohodke vseh družinskih članov, ki jih potem seštejejo in delijo s člani družine, in iz tega izračunajo višino otroškega dodatka. V družini: mati, očim, hči tudi očimov zaslužek!

Pri dodelitvi otroškega dodatka zakon ne upošteva le materinega zaslužka, temveč gleda na družino stvarno.

Ko torej slovenska država otroku oziroma njegovi materi odmeri otroški dodatek, ga skrči na račun predpostavljenih očimovih prispevkov za otrokov standard, ko pa očimu odmeri plačilo dohodnine, mu ne priznava, da za otroka dejansko skrbi.

Jasno ustavno sodišče

Ustavno sodišče sicer ni razsojalo o protislovni uporabi dveh zakonov, je pa presojalo, ali je zakon o dohodnini v nasprotju z ustavo.

Razmišljalo je stvarno, ko je obrazložitvi zapisalo, da ima življenjska skupnost zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev praviloma za posledico tudi premoženjsko skupnost in da je v tej skupnosti zato zelo težko ali celo nemogoče ločiti med prispevkom za enega otroka, za drugega otroka, za zakonca oziroma partnerja. Predvsem pa je razsodilo, da zakonodajalec ni imel nobenega stvarnega razloga za različno obravnavo družinske skupnosti, v kateri starši živijo s svojimi skupnimi otroci, in kjer potem partnerja lahko izbirata, kdo bo uveljavljal otroke kot davčno olajšavo, in družinske skupnosti, kjer zakonca oziroma partnerja živita skupaj s pastorki, in ne moreta izbirati, kdo izmed njiju bo uveljavljal olajšavo zanje.

Ustavno sodišče je tako razsodilo, da je s tem kršen 14. člen ustave, ki zagotavlja enakost pred zakonom. A ne le to, v obrazložitvi je ocenilo, da bi osporavani del zakona lahko kršil tudi Konvencijo združenih narodov o otrokovih pravicah, po katerem mora biti korist otroka temeljno vodilo v celotnem ravnanju države, povezane z otroki.

Ergo: Odločba ustavnega sodišča je ugotovila, da je 11. člen zakona o dohodnini v neskladju z ustavo, in naložila državnemu zboru, da zakonsko neskladje z ustavo odpravi v šestih mesecih.

To je zagledalo pravno luč v Uradnem listu 22. aprila 1999. Konec oktobra 1999 je parlament zakon uskladil z ustavo? Ne, tudi marca leta 2001 je na Slovenskem v veljavi še vedno protiustavni člen zakona o dohodnini, po katerem davčni uradi po vsej Sloveniji odmerjajo višino dohodnine!!!

Torej k predsedniku ustavnega sodišča gospodu Francu Testenu: "Nespoštovanje odločb ustavnega sodišča pomeni grobo kršenje drugega in tretjega člena ustave, ki pravita, da je Slovenija pravna država in da v njej poteka načelo delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Trenutno je okoli 10 ugotovitvenih odločb ustavnega sodišča, ki jih parlament v danem roku ni uzakonil. V večini primerov ustavno sodišče s svojimi odločbami razveljavlja zakone ali zakonske člene, so pa primeri, ko naletimo na pravno praznino, ko je razveljavitev tehnično nemogoča, saj ni kaj razveljaviti. Ker po načelu delitve oblasti mi ne moremo sprejemati zakonov, v takih primerih določimo časovni rok, v katerem naložimo državnemu zboru, da jih ta sprejme oziroma spremeni."

Kaj se torej pravno zgodi v primeru, ko parlament ne izvrši odločbe ustavnega sodišča? "Pravno gledano se protiustavnost poveča. K protiustavnosti, ki je že v odločbi ugotovljena, prideta še dve kršitvi, in sicer 2. in 3. člena ustave." Človek, ki je dobil pozitivno rešeno pobudo o presoji protiustavnosti zakona, je zdaj dobesedno v krempljih države? "Točno tako. Ta problem za nas ni več justiciabilen.

Ustavno sodišče je naredilo vse, kar je moglo." Ali obstaja primer, ko se je nekdo še enkrat pritožil na ustavno sodišče, v drugo zato, ker ustavna odločba ni bila izvršena? "Imeli smo take primere. V enem smo dvignili roke. Rekli smo: 'Protiustavnost je. Odpravljena ni bila. Nobenega roka ne bomo dajali, ker bi bilo to norčevanje iz samega sebe.' V drugem smo stopnjevali sankcije, tako smo nekoč ob ponovnem izpodbijanju celo prepovedali uporabo predpisa vse do njegove uskladitve z ustavno odločbo. Toda to se lahko zgodi samo takrat, kadar je protistavni predpis v škodo določenih naslovnikov, ne pa takrat, kadar jim ni v korist." Po ustavi ste pravzaprav varuh ustavnosti. Se v teh primerih še počutite kot varuh? "Smo nekoliko sfrustriran varuh. Ne moremo prek omejitve, da predpisov ne moremo sprejeti in da pravic ne moremo podeljevati, lahko jih le ščitimo. Zakon lahko sprejme le parlament. Za neuzakonjenje ustavnih odločb pa ni pravnih, temveč so le politične sankcije. V primeru večinskega volilnega sistema, ki je sprožil polemiko o obveznosti ustavnih odločb, se je pokazalo, da tisti, ki niso hoteli izvršiti odločbe ustavnega sodišča, na volitvah politično niso bili kaznovani. Poslancev ne moremo prisiliti, da bi dvignili roke za zakon. Nimamo izvršilnega sredstva. Toda to ni le naš problem. V Avstriji npr. imajo predpis, da lahko predsednik ustavnega sodišča pokliče na pomoč vojsko. Ampak tega ni in ne bo naredil. Ali naj z vojsko prisili parlament v glasovanje?"

Smo v parlamentu, pri predsedniku državnega zbora gospodu Borutu Pahorju. Brez vojske, a s fotoaparatom in mikrofonom, ki beleži njegove odgovore na vprašanja, kaj pomenijo zanj ustavne odločbe, katerih parlamentarno neizvrševanje je pripeljalo v nepravno stanje v državi: "Pomeni obvezo in odgovornost, da spremenimo zakon v skladu z njo. Na prvih sejah kolegija in na posvetu z vodji delovnih teles smo dosegli soglasje, da gredo uskladitve ustavnih odločb z zakoni kot prioriteta na dnevni red sej državnega zbora. Praksa iz prejšnjih mandatov je namreč pokazala, da se parlament morda ni odzival tako, kot bi se moral. Poskušamo odpraviti zamude, ki so nastale v dolgih letih, pri čemer moram omeniti, da gre tukaj pogosto za zapletena strokovna vprašanja, v katerih pa mora odigrati svojo vlogo vlada. Dogovorili smo se tudi, to je novost, da bi poslej delovna telesa imela na vsakem zasedanju točko dnevnega reda v zvezi s postopki pred ustavnim sodiščem. Na ta način bi lahko pravočasno ugotovili, kaj namerava narediti vlada, in v kolikor ne bi nič storila, bi državni zbor sam pripravil predloge sprememb, ki bi upoštevale odločbe ustavnega sodišča. Dolgove iz prejšnjih mandatov, bomo uskladili z ustavo v pospešenih postopkih." Za leto in pol je državni zbor že zamudil z uzakonjanjem ustavne odločbe, s svojo ignoranco preprečuje realizacijo človekovih pravic svojih državljanov, davčne uprave pa medtem poslujejo po protiustavnem zakonu. Kdaj bo "njegov" parlament obravnaval spremembo zakona o dohodnini? "Predlog sprememb zakona, ki ga je vložil poslanec Kopač, za njim pa prevzel poslanec Pucko, je že prestal prvo obravnavo. Druga obravnava zakona bo morda že na marčni seji."

Tako pravosodna in zakonodajna veja oblasti. Kaj pa usoda Andreja Gorenška in tisočev v njegovi koži?

Državljan Andrej je medtem dobil tožbo na upravnem sodišču v Mariboru, ki je razveljavilo odločbo o dohodnini ministrstva za finance. Senat pod predsedstvom vrhovnega sodnik Janeza Breznika je navzlic dejstvu, da osporavani člen zakona o dohodnini ni odpravljen, razsodil, da je tožniku vseeno potrebno zagotoviti varstvo pravic, ki so mu bile kršene v postopku pred davčno upravo. V razsodbi torej ni sodilo po protiustavnem členu zakona o dohodnini, ampak se je oprlo na 15. člen ustave, ki zagotavlja, da se človekove pravice in temeljne svoboščine uresničujejo neposredno na podlagi ustave. Upravno sodišče je tako izdalo sodbo, s katero je izpodbijano odločbo davčnega urada razveljavilo in jo vrnilo v ponovni postopek, v katerem davčni upravi nalaga, da pri odmeri dohodnine tožniku prizna pravico do olajšave za pastorko.

Zdaj bi pričakovali, da se bo zgodba končala. Da bo davčna uprava sprejela sodbi ustavnega in upravnega sodišča in po njih odmerila dohodnino državljanu Andreju.

Davčna realnost

Tu pa se pojavi ime Stojan Grilj, direktor Davčne uprave Republike Slovenije. Moža, ki ga je pred pol leta odstavila Bajukova vlada, on pa je zaslovel kot sinonim za državljanski odpor zoper kadrovski buldožer. Direktor davčne uprave se je namreč zoper sodbo pritožil na vrhovno sodišče. V pritožbi navaja, da protiustavni člen zakona ni razveljavljen, da zatorej velja in oporeka temu, da je upravno sodišče razsodilo na podlagi člena ustave, ne pa po črki zakona.

Državni uradnik zahteva od sodišča, da sodi po protiustavnem zakonu!!!

Zakaj že zakon, ki bi odpravil protiustavni člen ni bil sprejet? - Ker ga ni sprejel parlament. In zakaj ga ni sprejel parlament? - Ker ga predlagatelj ni predložil? In kdo je bil prvi predlagatelj? - Poslanec Janez Kopač, sedanji minister in eden prvakov LDS, ki je vodila ministrstvo za finance, najprej dolga leta pod Mitjo Gasparijem, zdaj pod Antonom Ropom.

Direktor Grilj se je 13. julija 2000 pritožil na vrhovno sodišče, toda še v ponedeljek 26. februarja 2001 sem v telefonskem pogovoru z državnim sekretarjem ministrstva za finance gospodom Darkom Končanom dobil pojasnilo, da predlog sprememb zakona o dohodnini ni spisan tako daleč, da bi šel lahko na obravnavo na sejo vlade. A ne le to, 17. marca leta 2000 na seji državnega zbora ni prišel na dnevni red tekst spremembe protiustavnega dela 11. člena, le v stališčih državnega zbora lahko zasledimo njegovo posredno omembo v dikciji predloga, da naj se v predlog zakona vključi določbe, ki izhajajo iz odločb ustavnega sodišča.

Ministrstvo, ki bi moralo parlamentu poslati z ustavo usklajeno popravo 11. člena, tega ni storilo, ko pa sodišče razsodi po ustavi, se pritoži, češ, da bi morali soditi po protiustavnem členu, ker z ustavno skladnega pač ni!?

Do obisti sprijena logika.

Zakon o sodiščih v tretjem členu opisuje, kako naj sodnik razsoja: "Sodnik je pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon. V skladu z ustavo je vezan tudi na splošna načela mednarodnega prava in na ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe."

Kaj to praktično pomeni? Da je sodnik pri razsodbi vezan tudi na ustavo. In res Vrhovno sodišče Republike Slovenije se je nekoč že znašlo v položaju, ko je ustavno sodišče ugotovilo protiustavnost zakona, po katerem bi moralo odločati o podaljšanju pripora v zadevi II Kr 6/98-2, novega zakonskega določila pa še ni bilo. Kako je postopalo? Vrhovni senat je tedaj pod predsedstvom mag. Štefana Horvata svojo razsodbo oprl na 1. odstavek 20. člena ustave.

Predvsem pa zakon postavlja v ospredje, da je sodnik dolžan soditi po načelih mednarodnega prava in mednarodnih pogodb. In ustavno sodišče je v dani razsodbi ob ugotovljeni protiustavnosti še dodatno ocenilo, da bi davčno razlikovanje družin z otroci istih staršev in onih, kjer živijo skupaj pastorki in mačehe oziroma očimi, lahko bilo v nasprotju s koristjo otroka in zato kršitev 3. člena Konvencije združenih narodov o otrokovih pravicah.

Toda naš direktor davčne uprave g. Grilj od sodišča zahteva, naj sodi po protiustavnem zakonu. - Ali ni to skregano s temeljno logiko pravne države? V njen posmeh? Namreč celo sama slovenska ustava v 156. členu predvideva primere, ko bi se o neki stvari na sodišču presojalo po zakonu, ki je v nasprotju z ustavo. "Če sodišče pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, mora postopek prekiniti in začeti postopek pred ustavnim sodiščem. Postopek pred sodiščem se nadaljuje po odločitvi ustavnega sodišča."

Skratka, ustava ima varovalo, ki onemogoča , da bi v državi uporabljali zakone, ki so v nasprotju z ustavo. Tako zdrava pamet, toda povprašajmo še tiste, ki so jo napisali. Prof. Tine Hribar, eden izmed avtorjev slovenske ustave: "Razumljivo, to smo postavili v ustavo zato, da se ne bi sodilo po protiustavnih zakonih."

V obravnavanem primeru je ustavno sodišče že odločilo, da je osporavani zakon protiustaven. Ali naj po tem redno sodišče zgolj zaradi ignorance državnega zbora, ki ni uzakonil novega, ustavno skladnega zakona, razsoja po črki protiustavnega zakona? Modra ustavna knjižica bi pordela od sramu.

Od prava nazaj k praktični politiki. Imamo torej situacijo, ko je ministrstvo za finance, ki je bilo in je v rokah LDS, naredilo tako rekoč vse, da ostaja v rabi člen o dohodnini, ki krši enakost različno sestavljenih družin.

Ko bi ministrstvo vodila skrajna krščansko konzervativna stranka, ki bi zagovarjala pravice do abortusa in davčno privijala izvenzakonske skupnosti, bi bilo razumljivo.

Toda LDS se postavlja kot najbolj libertina stranka, ki ne le, da zagovarja enakost različnih zakonskih zvez, iz njenih vrst prihajajo predlogi celo o zakonskem statusu zvez med istospolnimi partnerji. In priznati je, da svoje ideje tudi uporno uveljavlja. V parlamentarno obravnavo novega državnega zbora je že prišel zakonski predlog Jelka Kacina o zdravljenju neplodnosti s postopki umetne oploditve tudi pri samskih ženskah, ki je uvrščen celo v hitri postopek.

Tu, kjer je zadaj tudi ideološki prestiž, saj je LDS promotor libertinstva, zakon kar brzi, tam, kjer je na delu kršenje bazične človekove pravice, ki jih dobrohotno uvedel že komunizem, pa LDS zavira njihovo odpravo.

Nazaj k državljanu Andreju. Leto za letom kot olajšavo za dohodnino uveljavlja ženino hčer Natašo. Usoda njegove dohodnine za leto 1995 je na vrhovnem sodišču, dohodnino za leto 1996 so mu izterjali z rubežem, v dohodnini za leto 1997 mu je davčni urad priznal pravico do olajšave za pastorko (!!!), za leti 1998 in 1999 pa je proti odločbam davčnega urada vložil tožbi na upravno sodišče.

Konec marca se izteče čas za oddajo dohodninske napovedi. "Kaj bom storil? - Zdaj jo bom spet prijavil, veš, da jo bom, pa bo spet nula!"

Na strani državljana je vse: odločba ustavnega sodišča, utemeljeno upanje, da mu sodni spor za leto 1995 ugodno reši vrhovno sodišče, pravni državi naklonjeni predsednik državnega zbora, ima srečo, da ministrstvo za finance vodi minister z liberalnimi pogledi, ter da živi v državi, kjer mu 15. člen ustave zagotavlja sodno varstvo človekovih pravic ter pravico do odprave posledic njihove kršitve. Toda v Drnovškovi Sloveniji to očitno ni dovolj, da bi tisoče državljanov v Andrejevi koži lahko nediskriminirano izpolnilo svoje dohodninske napovedi.