Fama o ubijalski tabletki

V poletnih mesecih, ko se je konča šola in ko so bile misli številnih najstnikov usmerjene izključno na zabavo, se je povečalo tudi število zapletov zaradi uživanja popularnih plesnih drog. Junijski rejv v Celju je bil tako usoden za sedemnajstletnico, skoraj pa bi se za osemnajstletnika tragično končala množična prireditev ob vrnitvi DJ Umeka iz tujine v Velenju. V obeh primerih so številni "eksperti" zatrdili, da je šlo le za eno oziroma dve tabletki ekstazija. Zelo prikladno za uveljavljanje teze o tem, da je smrtonosna že ena sama samcata tabletka. Kako je torej mogoče, da ostali tisoči obiskovalcev, ki so prav tako poskusili eno ali dve tabletki, niso občutili nobenih neprijetnih posledic? Da bi dobili odgovor na to vprašanje, smo poiskali redne in malo manj redne uživalce rekreativnih drog in jih povprašali, kakšne so razmere na rejverski sceni v resnici. Kdo so tisti, ki kot za stavo goltajo ekstazije? Koliko tabletk zaužijejo na večer? Zakaj jih sploh potrebujejo? In kaj se jim v času omame dogaja?

Starci

Na samem začetku, potem ko je Aldo Ivančič (ex Borghesia) prinesel elektronske zvoke v ljubljanski klub K4, so bili rejverji malce starejši. Izhajali so iz poprejšnjih subkultur (pankerji, skejterji, grandžerji, metalci ... ali pa šminkerji, ki so se radi zadevali). Pojedli so tudi manj tablet ekstazija. Večini je bila dovolj že ena sama tabletka za celonočno poplesavanje. Seveda je bilo tudi veliko manj zdravstvenih zapletov, smrtnih primerov pa sploh ni bilo. Večina se je namreč z drogami dodobra spoznala, še preden se je pojavil rejv, in tudi že našla svojo pravo mero. Na samih zabavah je vladalo pozitivno razpoloženje. Hedonisti so se smejali drug drugemu in komunicirali. Nikoli ni prišlo do nikakršnega pretepa ali podobnih negativnih izkušenj. Ni se bilo treba bati niti policistov, ki takrat sploh še niso vedeli, za kaj gre. Nikoli niso postavljali zased pred klubi in voznikov pošiljali na krvni test. Seveda za to tudi ni bilo razloga, saj se skoraj nikoli ni pripetila nobena nesreča. Žurerji so si namreč najprej oddahnili s kakšnim džointom na afterju in šele nato spočiti sedli za volan.

Danes, ko slovenski tehno sceni vlada minimal, skrajna oblika tehno glasbe, se starostna meja rejverjev drastično niža, veča pa se število zaužitih tablet in posnifanega spida. Namesto tristo ljudi se na masovkah nabere tudi do šest ali sedem tisoč mladih nadobudnih tehno rejverev. Namesto ene tabletke, ki je na voljo že za 1500 tolarjev, se poje tudi po deset ekstazijev na osebo, zalijejo se z alkoholom ter začinijo s spidom, koko, heroinom ali tripom. Smejanja ni več. Ostale so le še zategnjene face in pa obvezne dude. Komunikacija je padla na ničlo. Celoten parti ni več povezan v celoto, ki bi dihala skupaj pod taktirko didžeja, ampak razdeljen na male družbice. Nemalokrat se pojavi tudi kakšen tečnež, ki ustvari zaplet ali pretep. Na samih rejvih tudi ne prihaja več do vidnega mešanja generacij. Če imaš več kot petindvajset let in vstopiš v WC, kjer poteka največ poslov, povezanih z drogami, se dogajanje prekine, za sabo pa slišiš šepetanje: "Pazi, tale stari je sigurno kriminalist." Srednješolci imajo namreč svojo sceno, ki se razvleče tudi med čas pouka v ustanovah izobraževanja. Dandanes si namreč najstniki namesto džointa med glavnim odmorom raje privoščijo četrtinko ali polovičko. Starejši pa tudi ne zahajajo redno na masovke, saj tam nimajo kaj početi. Zanje so primernejši manjši klubi, privatni žuri ali zabave na prostem, čeprav se marsikateri priletni predstavnik "džetseta" znajde v Ambasadi Gavioli, kjer ga obkroža družbica malce starejših Italijanov in Italijank na house plesišču, zgornjem priveeju. Namesto tabletk pa estradniki raje posežejo po kokainu.

Eden izmed starejših dilerjev s travo, ki se je v Velenje odšel zabavat in ne delat in ki je bil slučajno tam, ko so oskrbovali osemnajstletnika, zatrjuje, da mladenič gotovo ni pomalical le ene same tabletke, saj se je že po njegovih begajočih zenicah opazilo, da je čisto zadet. Kot novejši obiskovalec rejvov opaža, da je scena podobna kot v hipijevskih časih, le da je splošno kajenje marihuane zamenjalo prekomerno uživanje tabletk. Po njegovem mnenju naj bi bile usodne predvsem nepreverjene tabletke. Pred časom je namreč na štopu ustavil dvema mladima rejverčkoma, ki sta s seboj prenašala vrečo tabletk. Ponujala sta mu jo kot poceni kupljen ekstazi. Po "testni probi" je ugotovil, da gre prej za efedrin kot za ekstazi. Nevarne so torej "tablete, ki nimajo nobene veze z E-ji." Če bi se prodajal čisti MDMA, bi bilo po njegovem veliko manj zapletov, kot jih je sedaj. Hkrati pa je popolnoma prepričan, da mladi vendarle ne padejo skupaj zaradi strupa, temveč predoziranja. Sam je namreč le nemo opazoval, v kakšnih količinah je tip na plesišču prodajal tabletke. "Pri tolikšni količini zaužitih tablet je še čudež, da je tako malo smrtnih primerov."

Ljubljančan, srednjih tridesetih letih, redni uživalec vseh vrst mamil, pravi, da sta obe stvari povezani, tabletke naj bi bile vsako leto slabše in prav zato naj bi jih jedel v vedno večjih količinah. "Vedno se pozanimam, kakšni so E-ji, pa tudi kupim jih pri človeku, ki mu zaupam," pravi. Ti, ki so na tržišču v zadnjem času, pa naj bi bili "čisto u kurcu". Še pred leti ga je menda en ekstazi vrtel po osem ur, danes pa so petkrat slabši in zato jih poje tudi do osem na noč. Delovanje ekstazija je sam razdeli v tri faze: prva je znana kot fleš, v drugi fazi je vse lepo, tretja pa je neprijetna, saj pomeni, da te E spušča. Neki drug Ljubljančan, ki že petnajst let eksperimentira z drogami, pa pravi, da ni problem v tabletkah, ampak predvsem v glavah. Namesto da bi si mladi, ko popušča E, zvili kakšen džoint, ki bi jih ponovno nafleširal, raje vlečejo lajne spida in dodajajo nove količine tabletk. "Pravi otroci potrošniške družbe so. Nikoli jim ni dovolj, ampak bi vedno še več in več." Graja pa tudi organizatorje množičnih prireditev, ki na glavnih plesiščih namesto kakšne bolj umirjene zvrsti tehna (trens, d'n'b, ambiental) preferirajo najtršo različico "hard minimala". "Ob takem butanju sploh ne zdržiš brez vsaj treh ekstazijev." Stališče organizatorjev je logično, zaslužiti čim več denarcev, vendar bi se vsekakor morali ozirati tudi na najmlajše. Hitrejša je namreč glasba, več tabletk se pokonzumira. Sami prireditelji pa dostikrat priskrbijo tudi lastnega, hišnega dilerja ...

Mladci

Tako torej razmišljajo starejši in malce bolj "umirjeni" uživalci drog. Kaj pa si misli o zadevanju s tabletkami mlajša populacija, ki se ne ozira na svarila o škodljivosti mamil? Enaindvajsetletna rejverka, ki na partije redno zahaja vsak vikend zadnja štiri leta, pravi, da jo je v svet zabave vpeljal bivši fant, ki se je ukvarjal s preprodajanjem opojnih tabletk. Prvič je pojedla dva ekstazija in takrat se ji je pogled na svet totalno spremenil. Od takrat vsak konec tedna rejva, dostikrat pa se zabava zavleče tudi ves teden. Pravi, da na sebi ne opaža nikakršnih negativnih posledic ali stranskih učinkov, zato pa marsikatero pozitivno spremembo. Predvsem to, da je sedaj bolj odprta in čustvena oseba kot prej, občutno pa se ji je povečalo tudi število znancev in prijateljev. Nezaželena posledica rednega konzumiranja tabletk naj bi bila le ta, da se ji zvišuje toleranca. "Na začetku s'm pojedla dva iksa, zdaj pa je že malo kriza, ker jih pojem tud' po deset, pa me ne buta več tako kot prej." V povprečju pa vendarle menda poje le po pet tabletk na večer. In kakšni občutki jo prežemajo, kadar pretirava? "Največ s'm jih enajst v eni noči," pojasnjuje pisana mladenka. "B'lo je hudo dobr'. Butal je čist do konca." To je namreč najvažnejše, da buta in buta. Kljub ekstremni izkušnji pa ni občutila nikakršnih negativnih posledic: "N'č ni b'lo slabo, dobr' s'm se 'mela, čeprav s'm zrav'n mešala še spid in alko." Počutje naj bi bilo res enkratno in naj ne bi popuščalo: "Zjutri s'm 'mela še ful powerja, na afterju je bil še naprej žur, čist' se mi je dogajal ..." Ljubezen je bila na vrhuncu. "Ješ in ješ in z vsakim iksom je bol'š'." Na vrtanje z vprašanjem, ali ji res nikoli ni bilo čisto nič slabo, je na koncu vseeno odgovorila: "Slabo mi res še nikol' u lajfu ni b'lo, edino enkrat na afterju, ampak smo res pretiraval'. Ne vem, kol'k s'm jih takrat pojedla, vem samo, da so mi jih metal' u usta, pa še ful alkota s'm spila čez in takrat s'm bruhala, ampak po mojem bolj zaradi alkota."

Neka druga rejverka je zaužila največ tabletk naenkrat, ko je šla pred časom s prijateljico na zabavo, kjer sta spoznali druščino, s katero sta nadaljevali še ves teden. "Takrat s'm jih pojedla okoli trideset v celem tednu. Plus vse ostalo: spid, džointi, koka, tripčki, hora ..." V enem tednu ni skoraj nič spala, saj je družbica dveh polnih avtomobilov križarila po Sloveniji od partija do partija. Pri tem je zanimivo, da so se žurerji prvikrat videli in spoznali šele na zabavi, ne prej. Ekstaziji namreč odprejo čustva. "Na vsakem partiju spoznaš nov folk. Dostikrat se tudi sparčkaš, ker ni problema s komunikacijo, ko si zadet." Potem seveda pridejo tudi posledice. Veliko ljudi je čudnih. Ko jih popusti droga, zapadejo v depresijo in v negativne "feelinge" in so težki za prenašat. Ne znajdejo se več v "realnosti", polni sovraštva, tekmovalnosti in škodoželjnosti, potem ko so občutili "kozmično harmonijo". Zato pa se s tistimi, ki so v redu, še naprej videvajo v vsakdanjem svetu. Zaradi povečane čustvenosti marsikateri udeleženec tehno zabav odkrije v sebi tudi zametke nasprotnega spola in ni malo primerov istospolnih izkušenj med raverji. "Tut jest s'm že srala z žensko na partiju, saj veš, kako je, ko ti hormoni podivjajo ..." In njena "najhujša" izkušnja? "Največ s'm pojedla štiri ikse naenkrat. In ko te štirje naenkrat nalimajo ... To je tak mega filing, ko k'r na enkrat začutiš mravljince po celem telesu in te tol'k' nablodi, da ti kakšna ur'ca kar izgine iz spomina. B'lo pa je ful zakon." Kratkotrajna izguba spomina se ji je pojavila že večkrat, vendar nikoli le od ene tabletke, ampak vedno takrat, ko je mešala drogo še s čim drugim, predvsem spidom. "Spid je veliko boljši kot ekstazi. Spid mi je ful bol' všeč, ker da več paverja. Čist' udar' tud' na hormone ..."

Ker se računica s toliko pojedenimi ekstaziji in najstniki, ki nimajo rednega vira dohodkov, ne izide, nas je zanimalo tudi to, od kod denar. "J'st s'm nekaj časa delala in s'm 'mela denar, drugače pa te prijatelji vedno načastijo," pojasnjuje svojo zgodbo ena od mladenk. Kaj pa ostali, predvsem moški spol, ki ga ženski ne časti toliko kot oni njih? "Folk nabavi za parti ene petdeset iksov in s tem niti ne zasluž', ampak pokrije stroške žura, sam pa se ima zato fajn celo noč. Tud' j'st s'm probala,, ampak s'm šla vedno u minus in se mi ni splačal'. Vedno s'm več pojedla kot prodala." Vsak se znajde na svoj način. Marsikdo privarčuje tisočaka, ki mu ga starši dajo za malico v šoli, in še tistega, ki mu ga dajo zvečer za legalno drogo, pivo. "Enim dajo starci ful keša." Drugi pa se zaradi tabletk fizično spravijo nad svoje vrstnike. Na ljubljanskih ulicah ali pa pred šolami se ti mimogrede zgodi, da ostaneš brez mobilnega telefona in kakšnega tisočaka. Podjetnejši pa že stopicajo po stopinjah kriminalcev in se sistematično ukvarjajo z vlomi v avtomobile, preprodajanjem drog ...

Na vprašanje o povprečni količini zaužitih tablet pri svojih vrstnikih odgovarja s številko sedem. Toliko ekstazijev naj bi torej zaužil v eni noči povprečni pravi tehno rejver. Še enkrat pa je treba poudariti, da večini niso dovolj le tabletke in da mladi zelo radi posegajo še po spidu, starejši pa po pivnikih LSD in magičnih gobah. Večina se jih na zabavo pripelje in odpelje z lastnim prevoznim sredstvom. Kako se jim torej uspe izmuzniti številnim policijskim zasedam, če samo na poti do Ambasade Gavioli rejverje ustavljajo tudi po tri zaporedne kontrole? "Znajdemo se. Kapsi čekirajo predvsem na velikih partijih, in včasih tud' kej najdejo. Huje je na carini, ker nam zarad' imidža vedno obrnejo avto. Na imidž se palijo tud' kapsi na ul'ci, ki skoz ustavljajo in brskajo po žepih." Na velikih žurkah je tudi dosti kriminalistov, ki pa jih ne prepoznaš na prvi pogled, saj so dodobra zakamuflirani. "Ful je treba pazit', ker vsak misli, da mora bit' kriminalist en stari v obleki. Sploh ne. Vsi so rejverčki. Za ene par se jih sicer ve, ampak je vseeno treba pazit'." O uspehu dobrega skrivanja pa priča tudi dejstvo, da policija na večjih partijih najde in zaseže zanemarljivo količino droge, s katero se potem hvali na straneh črne kronike.

Način in količina

Kljub malemu številu kritičnih ali smrtnih primerov in zelo majhni količini zaseženih prepovedanih substanc se te na rejvih zajemajo z veliko žlico ali kar z zajemalko. Teorija o smrtonosni, ubijalski tabletki torej šepa, saj bi po vsej logiki morali mladostniki in mladostnice, ki si med seboj izmenjavajo ekstazije, "cepati" drug za drugim kot muhe. Prijatelji tistih, ki potrebujejo zdravniško pomoč, si - zaradi nestrpne okolice in zdravnikov, ki bi vse takoj izdali staršem - gotovo ne upajo priznati, koliko je v resnici zaužil tisti, ki se je znašel v kritičnem stanju. Tudi krvni ali urinski testi naj bi določili le vsebnost droge v krvi in naj ne bi bili tako natančni, da bi lahko z gotovostjo potrdili, da je kdo pojedel natančno eno tabletko, kot zatrjujejo številni zdravniki in mediji.

Za pojasnitev širšega konteksta smo se zato obrnili še na enega izmed slovenskih zdravnikov poznih štiridesetih let, ki želi ostati neimenovan. Sam namreč že vrsto let eksperimentira z vsemi vrstami drog. Med drugim trdi, da si je ob neki priložnosti "zašponal" kristale ekstazija v žilo. "Bilo je super, ne preveč, da bi bila panika. Vseeno ga ni čez dober kokain." Največji problem, po njegovem mnenju, je neznanje. Ne le neznanje uživalcev in preprodajalcev, temveč predvsem strokovnih oseb (zdravnikov). Ti si raje zatiskajo oči in mulcem pripovedujejo pravljice, kot da bi odkrito spregovorili o konkretnih problemih. Kot človek, ki gleda na problematiko z obeh vidikov, pravi, da ni skoraj nikakršne možnosti, da bi kdo ob pravilni uporabi umrl od enega samega zaužitega ekstazija. Obstaja pa nevarnost, ki je povezana predvsem s prepovedjo. Ker namreč mamila niso legalizirana in dostopna v lekarnah, so vir mastnega zaslužka. Vsak okoreli kriminalec lahko tako zaradi želje po večjem dobičku v mamilo nameša karkoli, in tu se pojavijo težave. "Pri vseh prepovedanih substancah je čistoča tista, ki je bistvena," pravi neimenovani strokovnjak.

Najpogosteje se v E-jih pojavi strihnin, da poveča tripoidno izkušnjo, in pa spid, ki poživi. Poleg primešanega strupa je najpogostejši vzrok zapletov dehidracija. "Ekstazi naspidira ljudi in zato gredo plesat. Ker nič ne razmišljajo ali pa niso obveščeni, plešejo non stop po osem ur in več. In čisto jasno je, da dehidrirajo." Vsakdo, ki bi na vso moč, tudi trezen, skakal celo noč in dan, bi občutil podobne učinke. "Če sediš, jih lahko vzameš tudi deset, pa ne boš dehidriral." Potem je tu še eden izmed možnih vzrokov za umiranje, pregretje organizma. Predoziranca je v tem primeru treba ohladiti in mu dati piti, medtem ko se čaka na intervencijsko vozilo in zdravniško oskrbo. V tem kontekstu je bila nujna nedavna vpeljava novih pravil za organizatorje rejvov, ki predvideva stalno zdravniško navzočnost, ohlajeno sobo in brezplačen dostop do vode. A tudi to ni brez nevarnosti. Najbolj nevaren je namreč možganski edem. Zaradi dehidracije nekateri pretiravajo s pitjem vode in si tako "porušijo elektrolitsko ravnovesje". Zaradi prekomernega izločanja potu in zaužitja prevelike količine vode postane v telesu rekreativnega uživalca tabletk količina soli prenizka. Kri se mu razredči. Posledica je lahko takšna, da začne voda prehajati iz žil v tkivo in se nakopiči v možganih, kar je lahko usodno. "Zato je nujno potrebno zaužitje izotonične pijače za športnike, ki nadomesti izgubo soli in mineralov." Ta oblika zapleta je iz zdravniških učbenikov znana kot "bolezen kurjačev". "Če bi dal enega od teh mulcev, ali pa policista, za kurjača na parnik, kjer bi v peč metal premog, in mu ne bi nič povedal, bi se mu zgodilo isto. Po enem tednu bi umrl, ker bi popil preveč vode in dobil možganski edem."

Anonimni zdravnik je na koncu še enkrat poudaril, da se ne umira zaradi zaužitja enega ekstazija, ampak zaradi nepravilne uporabe in predoziranja. "Mladi ne poznajo učinka. Ne vedo, kaj morajo narediti. Neznanje je največkrat krivo za smrt!" Zato se huduje nad kolegi, ki se nikoli niso od blizu seznanili z mamili, pa se vseeno predstavljajo v javnosti kot veliki eksperti in s tem le zavajajo mlade ter jim povzročajo nepopravljivo škodo. "Droge so prisotne že od nekdaj, v vsaki družbi, in utopično je pričakovati, da bo problem izginil le zaradi prepovedi." Samo zato, ker o drogah govorimo samo z negativnim predznakom, to še ne pomeni, da bodo izginile z obličja Zemlje.