29. 10. 2001 | Mladina 43
Policiji se rola
Kako je policija članom Direkcije Rolanja po sceni za sto minut odvzela prostost
Zoran Štrbac
© Ali H. Žerdin
Na ekrančku mojega telefona je pisalo "MIHELJAK". Ura je bila čudna, 23.20.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
29. 10. 2001 | Mladina 43
Zoran Štrbac
© Ali H. Žerdin
Na ekrančku mojega telefona je pisalo "MIHELJAK". Ura je bila čudna, 23.20.
"Kaj delaš?" je vprašal.
Ker sem hotel na cenjenega visokošolskega učitelja, rednega člana Direkcije Rolanja po sceni in kolumnista narediti vtis, sem začel drdrati, da berem knjigo nekdanjega direktorja CIE Gatesa, da knjiga govori o Afganistanu, da je CIA pravzaprav postavila afganistansko oblast, da ...
Dr. Miheljak me je prekinil. "Kličem iz kible." Kible? Tiste v Mariboru. "Grozno zaudarja po urinu in fekalijah." Hm, mariborski kulturni center Kibla je urejena institucija, tam gotovo ne bi dopustili, da bi bili njihovi prostori pokozlani. "Nič ne razumem," sem priznal.
"Bili smo na Rolanju. Ko je bilo Rolanja konec, smo pred Penom, na Tomšičevi, še malo klepetali. Prišla sta dva policija in zahtevala, da se legitimiramo. Mi smo pa zahtevali, da se legitimirata tudi ona. Ker se nista, se tudi mi nismo. Zato so nas naložili v marico. Pojma nimaš, kako smrdi."
Ups, stvar je resna. Šalo na stran. Članom Direkcije Rolanja po sceni so odvzeli prostost? "Kam vas peljejo? Na Trdinovo?"
"Najbrž."
"Si edini?"
"Ne, oba Kirna sta še notri. In Zoran Štrbac."
"Nada in Srečo?" Ups. Srečo Kirn, podjetnik, predsednik ljubljanskega Rdečega križa? Nada Kirn, vodja nevladne organizacije Sezam, aktivistka slovenskega Unicefa, že leta in leta dejavna na civilno-družbeni sceni? Strpali so jih v kiblo?
Drvel sem do Trdinove ulice, kjer stoji ena od ljubljanskih policijskih postaj. In skozi umazano šipo sem videl, kako štirje državljani sivolasemu policistu z gostimi obrvmi prizadeto dopovedujejo, da marica, v kateri so jih prepeljali na policijsko postajo, ne ustreza higienskemu minimumu. "Santarna inšpekcija!" se je skozi šipo slišalo Vlada Miheljaka. "Poscan kombi," je bila druga besedna zveza, ki sem jo slišal. "Ni policijska ura ..." je bil tretji fragment. "Tak kombi ne bi dobil veterinarske licence za prevoz živali," je bil prvi stavek, ki sem ga ujel, ko se je uho privadilo na šume, ki nastanejo, ko beseda potuje skozi steklo. "Ali se vam zdimo sumljivi?" je bil naslednji stavek. Pozvonil sem in želel vstopiti v prostore policijske postaje. "Novinar sem, z Mladine, želel bi prisostvovati razgovoru," sem povedal dežurnemu. Odgovoril je, da vrata odpirajo le, če imam kaj za prijavit. Okej, bomo pa improvizirali. Naredili bomo neposredni radijski prenos dogodka, ki poteka v avli policijske postaje.
Avla policijske postaje je pravzaprav gradbišče, saj policijsko postajo prenavljajo. In domnevam sem, da se četverica državljanov, ki so jih postavili v vežo, tam brez čelade sploh ne bi smela zadrževati. Saj veste: vstop na gradbišče brez čelade prepovedan. Radijska zveza je bila medtem vzpostavljena. "Halo, Vlado." Prek mobitela se je začel neposredni prenos dogodka na policijski postaji.
Je čas vojne ...
"Vlado, vprašaj, ali vam je odvzeta prostost," sem inštruiral sogovornika. Miheljak je vprašanje ponovil, sivolasi policist z gostimi obrvmi pa je ostal nem.
"Če vam prostost ni bila odvzeta, lahko odidete," sem bil spet ekstremno pameten. "Pojdi do vrat in preveri, ali lahko odidete."
Dr. Miheljak je stopil do vrat, a so bila zaklenjena, pa tudi policist, ki je stal ob vratih, mu je dal jasno vedeti, naj prostorov policije ne skuša zapuščati. "Si videl, si videl?" je glasno odgovoril vidno vznemirjeni izredni profesor socialne in politične psihologije na Fakulteti za družbene vede. "Torej nam je odvzeta prostost," je sklenil po empiričnem testu.
"Vprašaj, kaj je razlog, da vam je bila odvzeta prostost," sem prek Radia Trdinova sporočil sogovorniku. "Seznanjeni morate biti z razlogom, zakaj vam je odvzeta prostost." Spet nič. Policijska druščina, to se je skozi šipo dobro videlo, je skomignila z rameni.
"So vam, ko sta vas policaja skušala legitimirati, povedali, zakaj preverjajo vašo identiteto?"
"Niso," je odgovoril sogovornik. "Omenili so, da se zadržujemo blizu ameriške ambasade, vendar to po našem mnenju ne more biti razlog za preverjanje identitete."
"So vam, ko vam je bila odvzeta prostost, povedali, kakšne pravice imate?"
"Niso."
"Sta se policista predstavila?"
"Nista. Saj ravno v tem je problem. Ko sta zahtevala, na se identificiramo, smo tudi mi zahtevali, naj se identificirata. Kaj pa jaz vem! Morda se je pa kdo preoblekel v policaja. Rekla sta, da sta se identificirala že s tem, ko sta se oblekla v uniformo. Hotel sem že klicati 113 in prijaviti, da po cesti hodita dva neznanca in trdita, da sta policaja."
Medtem je do Trdinove pribrzel Grega Repovž, predsednik Društva novinarjev. Repovž se je kot predsednik Društva novinarjev pogovarjal z oblastnimi strukturami, program Radia Trdinova pa se je še vedno odvijal. Grega Repovž pa je med občevanjem z oblastnimi strukturami izvedel za nekaj podrobnosti.
"Menda ste pridržani zaradi nedostojnega vedenja," sem Miheljaku predstavil kratek povzetek Repovževega dialoga z oblastnimi strukturami.
"Mi da smo se nedostojno obnašali?" je jezno vprašal. "Misliti si ne morete, kako dostojno se obnašamo. Kdo trdi, da smo se obnašali nedostojno?" je Miheljak vprašal prisotne policiste. "Ta dezinformacija je lahko prišla le od nekoga od vas!" Policisti pa so spet skomigali z rameni.
Diplomatski napori predsednika Društva novinarjev so medtem obrodili prve sadove. Pred Trdinovo je parkiral policijski BMW, iz vozila pa je izstopil policist z bogato dekoriranimi epoletami. Najbrž komandir postaje. Skozi šipo se je slišal ogorčen glas Sreča Kirna: "Povejte nam, zakaj smo tu!" Ker se niste legitimirali, se je glasil odgovor. Policist z bogato dekoriranimi epoletami je štirim državljanom povedal tudi, da bodo, če se ne nameravajo identificirati, pridržani za 48 ur. "Citirajte nam člen zakona, ki vam daje pooblastilo, da brez razloga preverjate identiteto ljudi!" Policist je povedal, da členov zakona ne bo navajal. Zdelo se je, da se bo začela vojna. Na položaj je prišel tudi sekretar Direkcije Rolanja po sceni Nikola Damjanić. Zoran Štrbac je Vladu Miheljaku kupil korenčkov sok, četverica je bila pridržana že 90 minut. Na vprašanja četverice, zakaj so pridržani, so policisti odgovarjali, da zato, ker se niso hoteli identificirati. Na vprašanja, zakaj naj bi se identificirali, pa so policisti mrmrali, da zato, ker so bili blizu ameriške ambasade. Četverica pa je pravilno ugotavljala, da to pač ne bo zadosten razlog za izvršitev dejanja identifikacije. Kazalo je, da bo treba pred Trdinovo postaviti šotor, saj bi četverica res lahko ostala pridržana 48 ur. Potem ko se je zdelo,da je dialog četverice s policijo, ki pravzaprav ni odgovarjala na vprašanja, zavil v slepo ulico, se je vendarle zgodil presenetljiv in aplavza vreden preobrat. Policist je članom Direkcije Rolanja ponudil, da se identificira, če se v zameno za to gesto identificira tudi četverica. Postopek obojestranskega predstavljanja sicer ni potekal v sproščenem in prijateljskem ozračju, kot se reče, saj so si policisti imena pridržanih beležili, četverica pa obreda predstavljanja ni pospremila z dokumentiranjem imen nasprotne strani. Sto minut trajajoča napetost med Direkcijo Rolanja in policijo, ki je mejila na vojno, pa je vendarle popustila. Ko so prišli na svobodo, smo rekli še nekaj besed, ponedeljek se je spremenil v torek, ura je bila ena. Šli smo domov.
Pri očividcih sem preveril tudi, kaj se je dogajalo pred Pen klubom. Očividec, ki je četverico spremljal okrog osem minut, do trenutka, ko je pripeljala kibla, zagotavlja, da je bila četverica absolutno mirna in da je zastavljala zgolj vprašanja. Ton zastavljenih vprašanj ni bil žaljiv ali provokativen, glasnost zastavljenih vprašanj pa ni presegala sobne jakosti. Očividec mi je potrdil, da je eden od članov Direkcije zastavil vprašanje "Ali se vam zdimo sumljivi?" Odgovor je bil nikalen.
... in čas za branje predpisov
Po vsakem ekscesu nastopi čas za branje predpisov. Vsa čast policiji! Ne le, da ima na spletni strani razstavljene številne zakone, ki opredeljujejo policijske naloge in pooblastila. Pripravljen ima tudi jedrnat povzetek pooblastil, torej nekakšen priročnik, ki bi mu lahko rekli tudi "Policijska pooblastila za telebane". Kaj pravi povzetek? Človek je ob branju predpisa v resici prijetno presenečen. Policija namreč ob preverjanju identitete državljanov nima več pooblastile, da kar na slepo zahteva osebno izkaznico in popisuje imena. V letih, ko je slovenski rock'n'roll še nosil bacile politične nekorektnosti, so namreč policaji rade volje zahajali na zbirališča punk rockerjev in zahtevali osebne izkaznice. Pooblastila, da bi brez razloga ustavljali ljudi in jih legitimirali, policija nima več. Identiteto oseb lahko preverja le v primeru, da je ta oseba sumljiva. Za policista je sumljiva tista oseba, "ki s svojim obnašanjem, ravnanjem, videzom ali zadrževanjem na določenem kraju ali ob določenem času vzbuja sum, da bo izvršila, izvršuje ali je izvršila prekršek ali kaznivo dejanje." Policist lahko torej državljana legitimira le, če obstaja sum, da je ta vpleten v nečedne posle, da bo vpleten v nečedne posle ali je bil vpleten v nečedne posle.
Česa bi bila lahko osumljena četverica, ki se je v ponedeljek ob 23.15 zadrževala pred Penom? Nobenega podatka ni, ki bi govoril, da se je tedaj v bližini štaba Direkcije Rolanja zgodil kak zločin. Tudi o prekrških ni podatkov. Za trenutek zaplujmo v vode teorije zarote in si izmislimo možno ozadje. Možno bi bilo, da je bila miza, za katero je sedela Direkcija Rolanja, ozvočena. Med zasedanjem omizja pa bi Direkcija Rolanja zvalila kakšno ekstremno žaljivo pogruntavščino. In zaradi te ekstremno žaljive pogruntavščine bi policija preverjala identiteto oseb, vpletenih v žaljivi zločin. Vendar je, kot rečeno, ta teorija izmišljena in neverjetna. Ostala torej le ena možnost. Obstaja namreč možnost, da je policija domnevala, kako se bo nek zločin pripetil v prihodnosti. Glede na to, da so policisti četverici povedali, da njihove osebne dokumente zahtevajo zato, ker se nahajajo v bližini ameriške ambasade, bi jih, denimo, lahko sumili, da načrtujejo napad na ameriško veleposlaništvo. Je torej policija osebne izkaznice dela Direkcije Rolanja zahtevala zato, ker je sumila, da pripravljajo teroristični napad? To vprašanje si komaj drznemo zastaviti. In prepričani smo, da policija, ko je hotela preveriti identiteto četverice, ni sumila, da ima opravka s potencialnimi teroristi. Res je sicer, da dr. Miheljak izgleda rahlo asketsko, ker pa se pogosto zafrkava, največkrat na svoj račun, nikakor ne ustreza učbeniškemu opisu terorista. Kaj pa Nada Kirn, Srečo Kirn in Zoran Štrbac? Vsi trije nosijo naočnike. Kolikor poznam teroristične organizacije, te že na naboru zavrnejo vse, ki nosijo naočnike. Sklepam torej, da policija četverici ni mogla pripisati terorističnih ambicij. Če pa policija četverici ni pripisovala zločinskih nakan, ni imela razloga za izvajanje postopka preverjanja identitete.
Je bila morda četverica alkoholizirana? Ker je Direkcija Rolanja urejena firma, mi je na voljo zapisnik o zapitku. Četverica je spila dve cockti, en čaj, deciliter rebule in malo pivo. Skozi šipo policijske postaje sem ujel poziv enega od članov četverice, naj policija, če meni, da je to potrebno, opravi alkotest. Alkotesta ni bilo.
Akcija "Poostreni nadzor"
Ker si niti pomisliti ne upam, da bi policija četverici pripisovala teroristične ambicije, utemeljeno domnevam, da se je pred Pen klubom zarolala neka druga štorija. Kakšna? Po tragediji, ki se je 11. septembra zgodila v New Yorku in Washingtonu, se je nemudoma sestal slovenski svet za nacionalno varnost. Pristojne službe so dobile posebne naloge. Minister za notranje zadeve pa je z zaupnim aktom razglasil, da je območje, na katerem stoji tudi ameriška ambasada, razglašeno za posebej varovano območje. Generalna policijska uprava je podrejenim poslala svoje zaupne depeše. Učinke teh navodil lahko vidi vsakdo, ki se sprehodi mimo ameriške ambasade. Pred ambasado ne sme parkirati noben avto, okoli ambasade je več policistov kot nekdaj. Do tu je vse okej. Prav je, da je policije pred ambasado več. Prav je, da je policija s tem, ko je prepovedala parkiranje okoli prostorov ambasade, zmanjšala hipotetično tveganje. Teoretično je namreč avto, napolnjen z eksplozivom, najbolj priročno sredstvo za napad pomembnih objektov. Vendar pa ukrepi ministrstva in generalne policijske postaje še ne pomenijo, da je s temi dokumenti suspendirana kakšna ustavna pravica. Nikakor ne. Svoboda gibanja okoli ameriške ambasade ni suspendirana. Zadrževanje pred ambasado ni prepovedano. Če bi želeli suspendirati ustavne svoboščine, bi morali ukrepe objaviti v Uradnem listu. Dejstvo, da policija izvaja antiteroristično akcijo - imenujmo jo "Poostreni nadzor" -, nikakor ne pomeni, da ima policija več pooblastil. Slovenska policija ima po 11. septembru natanko toliko pooblastil kot pred 11. septembrom. Policija torej po 11. septembru ni dobila pooblastila, da vsevprek preverja identiteto ljudi. Tudi če se kdo zadržuje blizu ameriške ambasade, to še ne zadošča, da bi ga policija gnjavila, naj pokaže osebno izkaznico. Potreben je namreč sum, da osebe, ki se zadržujejo blizu ambasade, načrtujejo kakšno zavrženo dejanje. Ali pa, da so zavrženo dejanje že izvedle. Četverici, ki se je zadrževala pred Pen klubom, pa ni bil predočen sum, da morda načrtujejo kakšno zavrženo dejanje. "Ali smo vam sumljivi," je policiste nekajkrat zapored vprašal Srečo Kirn. Na izrecno vprašanje sta policista odgovorila: "Ne, niste sumljivi." Če pa četverica ni bila sumljiva, ni bilo razloga za preverjanje identitete. Če ni bilo razloga za preverjanje identitete, je policija zgolj nadlegovala državljane.
Na vprašanje "Ali smo sumljivi?" bi morala policijska patrulja odgovoriti pritrdilno. Seveda, sledilo bi še eno vprašanje: "Česa nas sumite?" Če bi policija odgovorila, da je četverica osumljena načrtovanja napada na ambasado, bi se ta novica, kakopak, naslednji teden znašla v Rolanju. Vsi bi se smejali, kar bi bilo zdravilno.
Sicer pa - pokukajmo za trenutek še v Uradni list. Leta 2000 je bil v 51. številki tega vse preredko branega glasila objavljen Pravilnik o policijskih pooblastilih. 22. člen pravi: "Policist je dolžan obrazložiti razloge za ugotavljanje identitete, če oseba to zahteva." 11. člen pa pravi: "Policist je dolžan povedati svoj priimek in naziv enote, ki ji pripada, če oseba, zoper katero se uporabi policijsko pooblastilo, to zahteva in če to ne ovira izvršitve naloge." Policista se kljub zahtevi nista hotela identificirati. Če bi se policista predstavila, to ne bi oviralo njune akcije.
Poscana kibla
Ker se četverica ni hotela identificirati - za preverjanje identitete namreč ni bilo pravne podlage, pa tudi policisti se kljub izrecni zahtevi niso predstavili -, so štiri člane Direkcije Rolanja napotili v kiblo. V trenutku, ko je četverica s pločnika vstopila v intervencijsko vozilo, ji je bila odvzeta prostost. S tem je posegla v ustavno zajamčeno pravico do osebne svobode. Ob odvzemu prostosti niso bili obveščeni o razlogu za odvzem prostosti. Policist mora skladno s policijskim pravilnikom v trenutku odvzema prostosti odrecitirati naslednjo misel: "Odvzeta vam je prostost. Niste dolžni ničesar izjaviti. Imate pravico do odvetnika. Na vašo zahtevo bomo o odvzemu prostosti obvestili vaše najbližje." Tega recitala četverica ni slišala. Edini razlog, ki ga je ob odvzemu prostosti navedla policija, je bil ta, da se niso identificirali. Vendar, kot rečeno, policija ni imela zakonitega razloga za preverjanje identitete. Vsakdo, ki mu je odvzeta prostost, mora biti - tako ustava - v najkrajšem času pisno obveščen, zakaj mu je bila odvzeta prostost. Ponovimo: pisno obveščen. Četverica niti v trenutku, ko je bila izpuščena iz policijske postaje, ni dobila pisnega pojasnila, zakaj jim je bila odvzeta prostost. Ko so petnajst ur po izpustitvi obiskali policijsko postajo in zahtevali zapisnik o odvzemu prostosti, ga niso dobili. Zato pa so dobili formular, na katerega so napisali prošnjo, naj jih policija vendarle dostavi zapisnik. Na formular pa so morali prilepiti kolek. Kolek za 920 SIT.
S tem, ko je policija štiri državljane prevažala s poscano kiblo, je kršila tudi ustavno načelo o zagotavljanju spoštovanja človekove osebnosti in dostojanstva v kazenskem in vseh drugih pravnih postopkih.
Bilanca? V stotih minutah je policiji uspelo kršiti vsaj štiri ustavne zapovedi, vsaj enkrat je kršila zakon o policiji in vsaj enkrat je kršila pravilnik o policijskih pooblastilih. Pol ducata kršitev v stotih minutah.
Kljub temu, da je bilo policiji ves čas jasno, da je njeno delovanje postavljeno pod rentgen, je že 12 ur po dogodku objavila, da so policisti ravnali korektno, skladno z zakonom in pravilnikom o policijskih pooblastilih. Zdaj mi je jasno, zakaj ni novic o policijskih kiksih. Celo v primeru, ko je bilo policiji jasno, njeno početje ves čas budno spremljata dva novinarja, fotograf in sekretar Direkcije Rolanja, lajna, da je vse teklo skladno z zakonom. To lajno toliko lažje zavrti, ko ni prič.