Več kot samo ljubezen

Slovenija se je prelevila v forum. Še huje, v tribunal. Končno jo je nekaj razbesnelo, razkačilo, razdivjalo, prizadelo, užalilo, dvignilo pokonci in vrglo s stolov. To ni uspelo slovenskim filmom. Niti slovenskim romanom. Niti slovenskemu gledališču. Vraga, to več ne uspe niti slovenskim politikom. Uspelo pa je EMI. Polemika o letošnji EMI je prežela in angažirala vse slovenske pore. Le zakaj ne - hitro je bilo pač jasno, da je EMA zadela naravnost v narodovo substanco, zato ne preseneča, da so se oglasili tudi politiki, ki so kakopak hlinili zaskrbljenost nad glasovanjem in legalnostjo prireditve. Tudi če ne bi, kajti v hipu ko so odprli usta, je bilo jasno, da je njihova zaskrbljenost nad glasovanjem le drugo ime za njihovo zaskrbljenost nad izidom glasovanja, ne le izidom televotinga ali pa tele-votinga, ampak izidom kompletnega votinga. Ni čudno, tudi ostalo Slovenijo je na rob živčnega zloma butnilo prav to - izid glasovanja, zmaga Sester, ki so zdaj na tem, da postanejo referendumsko vprašanje. Manjka le še to, da se oglasi komisija Pravičnost in mir, ki deluje v okviru Slovenske škofovske konference, in nam razloži: prvič, da bi lahko imela zmaga Sester številne pogubne posledice za narod in državo, in drugič, da je zmaga Sester le posledica našega načina življenja, našega duhovnega in duševnega stanja. Komisija Pravičnost in mir, sicer tipična predstavnica slovenske retrogarde, v "kriznih" trenutkih vedno svari pred pogubnimi posledicami za narod in posledicami našega načina življenja - to je nazadnje storila v času debate o umetni oploditvi samskih žensk. Toda kot kaže, se komisiji Pravičnost in mir sploh ne bo treba oglasiti. In zakaj ne? Eh, ker je te dni ogromno Slovencev prevzelo prav dikcijo komisije Pravičnost in mir.

Prvič, ljudje niso puščali niti najmanjšega dvoma, da je zmaga Sester posledica našega načina življenja. Na televizijah, v časopisih in internetnih forumih smo lahko nenehno poslušali in brali zgražanje v slogu - hej, ni čudno, da se dogajajo take reči, ker živimo v taki državi... zmago Sester si povsem zaslužimo... z nami je nekaj hudo narobe, kar dokazuje zmaga Sester... še vedno smo hlapci... kakšen narod smo, da nas lahko taka skupina predstavlja na Eurosongu... a se nam je zmešalo, da smo vsi kar na lepem postali transvestiti... to je navaden freakshow... to je navadna svinjarija... a smo umsko tako retardirani, da nas morajo v Evropi predstavljati take spake, taki izrodki. Nekdo je celo izjavil, da smo se z zmago Sester spustili na nivo Nemcev. Drži, Slovenija se je res spustila na nivo Nemcev, toda ne na nivo zdajšnjih Nemcev, ampak na nivo nacističnih Nemcev, ki so Žide, Rome in Slovane razglašali za "izrodke" in "spake". Take eksplozije nestrpnosti, homofobije, šovinizma in nacionalne panike Slovenija že lep čas ni doživela. Gotovo ste se vprašali: kako lahko tri Sestre, ki ponujajo Samo ljubezen, tako ogrozijo slovenske nacionalne interese in tako zamajejo samobitne temelje slovenskega naroda? Ulica je zagotavljala: s Slovenijo je nekaj narobe, ker jo predstavljajo transvestiti. Ne, s Slovenijo je nekaj narobe, ker je tako histerično reagirala na to, da jo predstavljajo transvestiti. Kdaj ljudje tako histerično reagirajo in s prstom pokažejo na "drugačne", pa dobro veste: v času gospodarske krize, v času socialne negotovosti, v času politične panike, ko skušajo za svoje neuspehe, za svojo prikrajšanost, za svojo bedo, za svoje strahove, za svoja razočaranja okriviti "drugačne". No, če zdaj zmnožite slovenski tradicionalni, folklorni, "kleni" spolni šovinizem, vse probleme, vsa razočaranja, vso prikrajšanost in vso paniko "tranzicijskih" Slovencev in ta neznosni pogled na "drugačne", transvestite, Sestre, ki v tem, kar počnejo, celo uživajo (to, da "drugi" uživajo, je za šovinista - rasista, antisemita, nacionalista ipd. - vedno šok), pa dobite apokaliptično eksplozijo homofobije, ki je sledila letošnji EMI.

In drugič, ljudje niso puščali niti najmanjšega dvoma, da bo imela zmaga Sester pogubne posledice za narod in državo. Poslušali in brali smo: joj, kaj si bodo v tujini mislili o nas, če nas bodo predstavljali transvestiti... zdaj se bomo pa pokazali še v grši luči... s temi spakami ne moremo v Evropo... vsi nas bodo imeli za pedre. Jezus! Adijo, imidž! Adijo, Evropa! Ta skupina ne sodi na Eurosong! Pa tako se trudimo, da bi Evropi dokazali, da smo normalni! Ustavite Sestre! Poslanec Kangler je celo predlagal, da bi - podobno kot na ZOI v Salt Lake Cityju - zlato medaljo podelili tudi drugo uvrščeni, Karmen Stavec. Strah pred tem, kaj bodo rekli in kaj si bodo o nas mislili tujci, je bil nepopisen, toda nič manj na kastracijo ni mejil strah pred tem, kaj si bomo o "nas" mislili mi sami. Ja, zmaga Sester je spodkopala slovensko nacionalno identiteto, slovensko patriarhalno samopodobo, način, kako Slovenci vidijo in dojemajo sami sebe. "Poznaš me bolj, kot se ti zdi, / čeprav zatiskaš si oči, / ko me gledaš, / vidiš to, kar si." Ne, Slovenec v Sestrah noče videti Slovenije. Če bi si ženske kostume nataknili Čuki, bi bilo vse okej. In če bi Čuki v Raketi pod kozolcem zašopali kak "tehno", bi bilo tudi vse okej. Toda če bi v Raketi pod kozolcem tehno zašopal kak tehno muzikant, bi ljudje od groze padli vznak. Slovenci hočejo biti Čuki, ne pa Sestre. Tiči, ne pa pičke.

Ob debati o umetni oploditvi samskih žensk se je vse zvedlo na strah, joj, zdaj bodo pa otroke dobile tudi lezbijke! Ob debati o Sestrah se je vse zvedlo na strah, joj, zdaj bodo pa vsi mislili, da smo Slovenci transvestiti! Samske ženske so odprla vprašanja spolne diskriminacije, patriarhata, moške dominacije, ženske pasivnosti ter "medsebojne osebne podaritve moža in žene in njune odprtosti za rodovitnost" (kot je rekla komisija Mir in pravičnost). Sestre so parodija spolne diskriminacije, patriarhata, moške dominacije, ženske pasivnosti ter "medsebojne osebne podaritve moža in žene in njune odprtosti za rodovitnost". Debata o Sestrah je le decibelsko nadaljevanje debate o umetni oploditvi samskih žensk. Kaj je v resnici ljudi najbolj zgrozilo? Točno, prav to, da so "umetne" ženske premagale "pravo" žensko, Karmen Stavec, še toliko bolj, ker je njeno oprsje nekaj takega kot slovenska znamenitost. In kaj če je to oprsje "umetno"? In kaj če je tudi Karmen Stavec "umetna" ženska? In kaj če je entertainment itak le vojna "umetnih" žensk? In hej, kaj če je vseslovensko sočustvovanje s Karmen Stavec, z ubogo, mučeno, prevarano, trpečo, jokajočo Slovenko, le še en dokaz, da res živimo pod kozolcem, v deželi, v kateri je trpeča, zatrta ženska že od nekdaj literarni žanr in vrhovna spolna fantazija?

Še in še homofobije

Sobotna noč na televiziji Slovenije

O tem, kdo bo zmagal na letošnji Emi oziroma kdo je vnaprej podkupil vse žirije, se je šušljalo že veliko pred samim festivalom, pravzaprav skorajda od takrat, ko so na tiskovni konferenci predstavili izbor letošnjih izvajalcev. Ne samo šušljalo, nekaj dni pred Emo celo trdilo, da nas bo letos v Talinu zastopala lanska osmojenka Karmen Stavec. Se bodo napovedi uresničile, bomo končno tudi pri nas, tako kot v državah, ki imajo dolgo festivalsko tradicijo, poznali zmagovalno pesem, še preden jo bomo slišali? Zgodbe o kupljeni zmagi nisem jemal resno. Nekako logično se mi je zdelo, da je vse skupaj le plod medijev in tega, da je Karmen že lani do zadnjega trenutka veljala za favoritko. Kdor se še spomni lanske Eme, mu je gotovo ostalo v spominu, da so fotografi do zadnjega oblegali Stavčevo in se šele tik pred razglasitvijo zmagovalke premaknili k Nuši. Spomnimo, Karmen Stavec je zmagala s podporo gledalcev, a z nezaupnico žirije odšla domov poražena. Mimogrede, način glasovanja se lani ni zdel nikomur sporen. Nekako logično se mi je zdelo, da moram favorite poiskati drugje, saj na Emi tako kot na olimpijskih igrah favoriti le redko zmagujejo.

Potem smo dočakali petek oziroma prvi večer Eme 2002. Tako kot lani je bila v prvem planu Karmen Stavec. Kot so nam povedali skriti informatorji, ne zato, ker bi bila favoritka, temveč zaradi joškovnika, ki je kar vabil oko kamere oziroma snemalca. In potem več kot naključje, napoved, ki je le redke oziroma le prave iskalce talentov usmerila k pravim favoritom. Voditeljici prvega večera Darja Švajger in Nuša Derenda, ki sta nalogo opravili korektno, sta v naštudiranih monologih večkrat ponovili, da na Emi navadno zmagujejo ženske in da je morda napočil čas za spremembo. Če k temu dodamo informacijo globokega grla - da si snemalci in drugi člani ekipe na vajah požvižgavajo Magnificovo pesem Samo ljubezen v izvedbi Sester, so bili favoriti na dlani. Če nas torej v Estoniji letos ne bo zastopala ženska, moški pa tudi ne, nas bo, oprostite izrazu - neke vrste kompromis. Kdo drugi kot Sestre s pesmijo, ki pravi, lahko ti podarim ljubezen. Ker je ljubezen zelo širok pojem, ki zajema tudi strpnost, razumevanje ..., se je zdela pesmica, ki gre rada in hitro v uho, kar prava. Kmalu smo dojeli, da besedilo zahteva pravo študirano pamet, da bi se dojela vsa njegova razsežnost. Vse asociacije. Vsi pomenski namigi.

Seveda smo bili redki, ki smo Sestre razumeli. Šele po škandalu mi je postalo jasno, da slovenski glasbeniki jemljejo tudi poezijo dobesedno. Morda bi se drugače obnašali, če bi Sestre v vsakem refrenu zapele na primer lahko ti podarim strpnost ali lahko ti podarim samo razumevanje ..., mogoče bi jim tako pesmica prišla do živega ali pa bi jo celo razumeli. "Očitno bi jim bilo treba s prstom pokazati ali podčrtati s svinčnikom, vse skupaj pa opremiti s podnapisi. Kot kaže, smo vajeni gledati le filme s podnapisi in bi te potrebovali tudi pod komadi," je homofobično obnašanje nekaterih glasbenikov po razglasitvi zmagovalke komentiral glasbeni urednik in sovoditelj letošnje Eme Andrea F. A o tem pozneje, ko bomo razpravljali o razglasitvi izidov.

Mimogrede, pred nekaj leti oziroma leta 1995, ko se je tudi Slovenija vključila v mednarodno akcijo leta v znamenju strpnosti - strpnosti do vseh drugačnih, so se v Roza klubu odločili že zaradi narave leta pripraviti prireditev proti homofobiji, točneje koncert proti nestrpnosti. Na tem naj bi se zbral cvet slovenske estrade, ki bi dal svoj glas proti nestrpnosti. Pa so bila pričakovanja prevelika. Kajti tudi s strpnostjo se da trgovati, lahko si jo kupiš ali prodaš javnosti. Povabljeni slovenski glasbeniki niso bili pripravljeni podariti svojega glasu, tako kot to počnejo veliki tuji zvezdniki. Slovenski glasbeniki so bili svoj imidž in glasbo pripravljeni le prodati. Ker organizatorji niso bilo finančno dovolj močni, da bi si strpnost kupili, je koncert odpadel.

Kakor koli, v petek zvečer smo imeli svoje favorite. Vprašanje je bilo le, kje naj si ogledamo finalni večer. Ali v živo ali morda na kakšnem žuru.

Kdo bo koga

Sestre - prva slovenska travestitska skupina - so zrasle in se seveda naredile na gejevski sceni, in sicer v K4 in baru Tiffany na Metelkovi. V Tiffanyju, kjer se imajo za nekakšne botre skupine, so seveda takoj po razglasitvi petkove kvalifikacije napovedali veličasten žur. Seveda smo pričakovali obljubljeno, predvsem pa smo bili prepričani, da bo v Tiffanyju v soboto ob osmih zvečer najmanj tako, kot bi gledali reprizo nogometne tekme Romunija : Slovenija. Pa smo se malce ušteli. Tričlanska Mladinina ekipa je bila pred Tiffanyjem točno ob osmih. Na naše presenečenje v okolici bara in v njem razen natakarja ni bilo nikogar. Šok. Kaj pa je? Zakaj ni nikogar? Ne moreš verjeti, slovenska gejevska scena je končno doživela prepoznavnost, in če bo šlo vse po sreči, bodo njene predstavnice predstavljale državo na Evrosongu, na žuru pa nikogar. Poznavalci razmer oziroma edini gost lokala nas je hitro poučil, čemu. Vsega je krivo glasovanje po telefonu. Če hočemo zmagati, pač moramo biti doma in glasovati. Glasovanje je možno samo s stacionarnimi telefoni. Žurka se bo začela kasneje, gostje večera pa bodo kdo drug kot Sestre.

Ok, žur bo šele kasneje. Kaj sedaj? Najprej smo pomislili na gejevsko savno za Bežigradom, kjer so tudi napovedali vroče in soparno spremljanje Eme. A kaj, ko smo bili s fotoaparati nezaželeni. Ni nam preostalo drugega, kot da se odpravimo na samo Emo. V studiu 2 Televizije Slovenija je bilo poleg nastopajočih ravno prav poslušalcev, da jih ni bilo preveč. In pričakovanja vseh velika. No, na prvi pogled bi človek pomislil, da smo zgrešili festival, da smo namesto na Emo prišli na Rozavizijo. "Sestre bodo zmagale, Sestre gredo v Estonijo," je vzhičeno vzkliknil Rene, med drugim tudi organizator vseh mogočih gejevskih zabav. Tam so bili še predstavniki slovenskega OGAE-ja (mednarodni evrovizijski fanclub) in bili so podobnega mnenja.

Ozračje je bilo torej polno pričakovanj. Nocoj se bo zgodilo nekaj več. Nekaj, kar presega povprečen slovenski festival. Nekaj, o čemer se bo govorilo. Nekaj, kar bo dalo pečat večeru. Nekaj, kar bo dalo štimungo. Kakor koli, slišali smo deset komadov in, kot je znano, v nedogled čakali na razglasitev izidov glasovanja. Temperatura je rasla, minilo je pet minut, deset minut, izidov pa od nikoder. Vsem je bilo jasno, da sta možnosti samo dve - ali Karmen Stavec s Še pa še ali Sestre. Sprva je kazalo, da je kljub vsemu zmagovalka Karmen. V spremstvu hostes se je že odpravila proti odru, a še preden je prišla do studia 1, je bil izid znan. Sestre so zmagale za eno točko. Maloštevilno občinstvo je burno ploskalo, večina slovenskih glasbenikov pa je pobesila nos. Karmen Stavec je seveda planila v jok, še preden je spustila prvo solzico, pa nič hudega slutečim Sestram, ki so se prišle na Emo le zabavat, zabrusila, da so CIPE. Dama, ki je še pol ure prej na odru migala z ritjo in si z globokim dekoltejem nabirala glasove moških ter vpila, da hoče ŠE, je Sestre, ki so podarjale le ljubezen, obsodila, da so cipe. Hvalabogu, da so Sestre prave dame, ki se ne lasajo, praskajo ali tepejo. No ja, za lepoto je treba včasih tudi kaj požreti. Seveda je Karmen takoj zapustila prizorišče. O njenem nič kaj kolegialnem obnašanju pa so Sestre pripomnile: "Razumeti jo moramo. Stavila je pač na zmago. Res je, da je s svojim obnašanjem dokazala, da ni dama. Navsezadnje je še mlada in bo imela še veliko priložnosti."

Med prvimi je iz protesta prizorišče zapustil Patrik Greblo, ki je le nekaj minut, preden je dobil udarec, za Mladino besno izjavil: "Vse je podkupljeno. Sestre nimajo kaj pokazati, Karmen pa so že tretje leto zapored zajebali." Morali bi slišati, s kakšnim tonom je to povedal, nekako tako, kot bi hotel reči: Sprejmem homoseksualnost kot podkulturo. Nekaj, kar je v temi in ni javno. Zato odhajam. Sicer pa tudi drugi niso bili nič kaj prizanesljivejši. Zanimivo je morda to, da se nad komadom ni pritoževal nihče. Vse po vrsti je motilo le, da naj bi šlo za plagiat, saj je pred štirimi leti Izrael na Evrosongu zastopala Dana International. Razprava o tem, da ne gre za plagiat, saj je Dana danes ženska oziroma je transseksualka, da so Sestre le travestiti oziroma transvestiti, ki jim med nogami še zmeraj nekaj binglja, je bila brez pomena. Raje bi v Estonijo poslali Karmen, čeprav so vsi po vrsti ugotovili, da je Še pa še narejen po formuli Energie. Skratka, namesto po hrani in pijači, ki je je bilo v izobilju, je v zraku zadišalo po homofobiji.

Doma

Po nekaj kozarcih vina smo odpeketali nazaj v nabito poln Tiffany, ki je kar žarel od pričakovanja. Povsod so viseli napisi Bravo, Sestre. Tisti, ki jih Evrosong zanima, so kar žareli od sreče, saj je z zmago Sester na Emi končno tudi slovenska gejevska scena postala prepoznavnejša. Seveda niti v Tiffanyju niso ravno vsi verjeli, da so Sestre zmagale brez kakšne kuharske mojstrovine. Ali kot je dejal Brane Mozetič: "Nekdo je močno lobiral zanje. Sicer pa to ni pomembno, le pomisli, koliko slovenskih moških je danes doživelo šok."

Okoli enih se je pred Tiffany pripeljala črna limuzina. Da ne bo pomote, ne jaguar ali kaj podobnega, le škoda črne barve, iz katere so izstopile zvezde večera. Čeprav so bile še večer pred tem navadne obiskovalke Tiffanyja, nocoj to niso bile več. Množica se jih je razveselila, kot bi v lokal vstopila najmanj Madonna.

Res, da jih v Tiffanyju ni čakala torta, zato pa so jih mikrofoni in prazen oder. "Srce veliko kakor svet, nasmeh in iskrice v očeh, beseda, poznaš jo tudi ti, v življenju veliko je poti, ne išči sreče, kjer je ni, lahko ti podarim samo ljubezen ... edino upanje, poglej me v oči in vem, da to si želiš, poznaš me bolj, kot si želiš, morda zato zatiskaš si oči, pa na koncu le eno boš izbral, lahko ti ... eno in edini upanje, poglej me v oči, lahko ti podarim samo ljubezen, eno in edino upanje ...

Anton Hrvatin

Stavec proti Sestram

Ko novico iz Slovenije objavi ameriški CNN, televizija, ki je pristojna za poročanje z vojnih območij, je jasno, da v Sloveniji poteka vojna

Zgodilo se je prejšnjo soboto, ko je po dvomljivem glasovanju, takem, kot si ga sicer že leta privošči nacionalna televizija, trio Sestre premagal konkurenco pravih popevkarjev. Obe žiriji sta mu prisodili največ točk, telefonsko glasovanje pa ga je - po dolgem čakanju - potrdilo na prvem mestu, kjer se mu je sicer veliko bolj kot pri žirijah približala druga, Karmen Stavec. Potem so se stvari začele zapletati. Karmen se je zjokala in pobegnila, Magnifico pa je nonšalantno nokavtiral Patrika Grebla, ker naj bi bil ta preveč čvekal. Istega Grebla, ki je leta 1998 že nastopal s Karmen Stavec.

Osrednji problem je takoj postalo telefonsko glasovanje, pri katerem je sicer gladko zmagala Karmen, vendar bi pri tem potrebovala tudi zelo slabo uvrstitev Sester, najmanj sedmo mesto. A razglašeno je bilo, da so Sestre šeste, tako da so jo v skupnem seštevku premagale za točko. Ker se je na izide glasovanja čakalo predolgo, so se začeli buditi dvomi. Kaj se je dogajalo? Kdo je pravi zmagovalec? V popularnem časopisu SDS Demokracija je odgovor kar na naslovnici, ki je tokrat ne krasita niti Janša niti dr. Brejc, temveč malce jezna, a hudo ponosna Karmen. Podnaslov: "Zmagovalka ljudskih src".

Na dejstva so mnogi v evforiji pozabili. Glasovanje se je začelo kar tri minute prej. V tem času je Karmen dobila 12.751 glasov, Sestre pa le 1107 glasov. Gre torej za približno razmerje 11 : 1 v korist Karmen. V času "legalnega" glasovanja je Karmen dobila še 25.985, Sestre pa 7361 glasov, kar približno razmerje postavi le še na 3 : 1. Kaj se je torej zgodilo in kdo je dal znak za predčasno glasovanje? To nazadnje tako ali tako ni imelo vpliva na izid, ker so po vseh možnih različicah in izračunih Sestre postavili na šesto mesto in nazadnje izide razveljavili. Na televiziji, kjer nam je namesto prezasedene Miše Molk, voditeljice Eme in odgovorne urednice razvedrilnega programa, odgovorila Dijana Štraus Svetlik, urednica in producentka Eme 2002, pravijo, da se linije odprejo na poziv operaterja, podjetja Sting trade, katerega predstavnik sedi v režiji in sliši režiserjevo navodilo za napis za začetek glasovanja. "Napis pripelje v sliko grafik, operater Stinga pa sočasno reče operaterju Telekoma: linije so odprte. Vse to je bilo izvedeno, saj se je napis pojavil v sliki, le linije so bile odprte tri minute prej. Zakaj in kdo je to zakrivil, ne vemo. Se pa vse to vadi na vajah in generalki, hkrati pa ima operater Stinga scenarij (po katerem se ravna celotna ekipa), kjer so navedene minutaže, kdaj pridejo napisi, starti, iz katere tehnologije se kaj spušča, vse je navedeno s točnim časom." Po besedah šefa podjetja Sting trade Dušana Stergela naj bi bilo predčasno začelo teči zbiranje glasov iz centrale v Kranju. V Kranju na centrali pa pravijo, da so jim znak za to poslali iz Ljubljane, iz televizijske hiše, torej iz mesta, kjer so bili stingovci, režiser in notarka, ki je vedela in videla, za kaj gre, pa je javno vseeno izjavila, da je bilo vse v redu ...

Verjetno nima nobenega smisla ugotavljati, kdo je ta predčasni znak res dal, pa naj bo to Sting, režiser, TV-operativci ali celo sam Telekomov operater v Kranju. Morda ga bodo, čeprav mu konec koncev ni uspelo vplivati na izide, ujeli policisti. Če bi bil to telekomovec ali stingovec, bi imel zelo dober alibi - na naši televiziji še niso nikoli štopali dejanskega začetka televotinga. Sicer pa naj bi bil Dušan Stergel iz podjetja Sting trade namigoval, da je morda Telekom linije odprl prej zato, da bi bolje zaslužil. Bi Telekom to res naredil zaradi borih 750.000 tolarjev? Naj podvomimo. Nastop na Evroviziji je vreden veliko več. Boris Ziherl, tiskovni predstavnik Telekoma, pravi: "Včeraj smo zadevo pri vzdrževalcu preverili - ko je dobil ukaz, je sprožil centralo, ta ura je na izpisku, čez 15 sekund pa je dobil kontraukaz, naj začne še enkrat od začetka, a tega ni mogel, ker programa ni mogoče ustavljati in resetirati. Kdo je dal Telekomovemu operativcu ukaz, je stvar interne narave televizije. Oni imajo podatke, sami naj razčistijo. Naš naročnik je bila televizija, kakšne podizvajalce imajo, pa ni naša stvar."

Če že ne bomo našli krivca, bi bilo vseeno dobro reči, kaj glasovi pomenijo za posamezne izvajalce. Karmen Stavec je dobila skoraj 40.000 glasov, po neuradnih podatkih pa je svoj zadnji album prodala v manj kot 3000 izvodih. Podobno je z drugimi. Sestre so dobile več kot 8000 glasov, ko so se v nedeljo pojavile na gejevski žurki v klubu K4, pa so imele kakih 300 gledalcev, čeprav niso bile napovedane in niso imele koncerta. Menda so astronomske številke pri glasovanju posledica tega, da so lahko očitno fanatični navijači glasovali večkrat, ker tega ni mogoče blokirati. Ok. Samo kako razložiti, da so se glasovi za Sestre pri Telekomovih izdih manjšali, glasovi njihovih neposrednih konkurentom pa rasli? Kot da bi kdo najprej reševal problem s tem, da zmaga Karmen Stavec, potem pa bi se lotil še problema zmanjševanja glasov Sester. Se je vseeno kdo poigral z računalnikom? In če se je, ali je bilo to prvič, je v zadnjih letih na Evrovizijo sploh kdaj odšla prava zmagovalka? Sting trade je sodeloval pri izvedbi telefonskega glasovanja pri vseh oddajah razvedrilnega programa nacionalke, ki so imele za glasovanje na voljo več kot pet številk (Slovenska popevka, Orion, Ema, Evrosong, Polka valček ...). Prav tako sodeluje pri obdelavi podatkov v športnem programu.

Sicer pa na kvalifikacijah za nastop na Evroviziji pogosto zmaga tisti, ki ga telefonisti ne volijo. Leta 1997 je zmagala Tanja Ribič - po telefonu so ji namenili 4493 glasov, zaostala je Darja Švajger s 3706 glasovi, tretji so bili Rok'n bend z 2226 glasovi. Skupaj je telefoniralo 19.906 ljudi. Glavna pritožba: komad so napisali čefurji. Naslednje leto je zmagal Vili Resnik s 7391 glasovi, zaostala sta duo Giannija Rijavca in Vladimirja Čadeža s 6103 klici in Regina, ki jih je zbrala 5694. Skupaj so glasovalci telefonirali 41.267-krat. Mimogrede, sedmo mesto sta zasedla Patrik Greblo in Karmen Stavec - 2998 glasov. Pripomba: Silvia, pesem Tysona Magnifica, je bila veliko boljši komad, Resnika naj bi bila določila TV-žirija že pred tekmovanjem. Leta 1999 je zmagala Darja Švajger (8465), jokala pa je Tinkara Kovač, za katero je klicalo 8682 navijačev. Telefoni so zazvonili 50.217-krat. Pripomba: zmago naj bi bili naštelali izkušeni Švajgerjevi, da bi Slovenci ostali v evrovizijski igri. Vseeno smo izpadli in enkrat manjkali. Na lanski prireditvi so se odločili v ogenj poslati Nušo Derendo (8769), jokala je tretja, Karmen Stavec, ki je dobila za lani izjemnih 10.088 glasov. A je strokovna žirija ni šljivila. Skupaj je glasovalo 48.000 ljubiteljev popularne glasbe. Letos se je to število skoraj podvojilo v glavnem zaradi klicev več deset tisoč vdanih ljubiteljev Stavčeve.

PS. V petek se je po hodnikih naše RTV hiše že širila vest, da naj bi generalni direktor Aleks Štakul zahteval od programskega direktorja Janeza Lombergarja, da zaradi spornih dogodkov suspendira Mišo Molk.

Miha Štamcar, Vanja Pirc