Imuniteta za genocid

Najprej je na obalo slovenskega Jadrana pripotovala delegacija, ki jo je vodil kongresnik Henry Hyde. Takoj za njim je v slovensko prestolnico pripotoval še senator John McCain. Gospod Hyde je tisti vplivni sivolasi gospod, ki je med poskusom odstavitve predsednika ZDA Billa Clintona, povzel, da pri štoriji Lewinsky ne gre za seks, niti za laganje o seksu. Gre za, kot je strnil gospod Hyde, laganje pod prisego. Senator McCain, drugi gost slovenske vlade, pa nastopa na seznamu 25 najbolj vplivnih ameriških osebnosti, ki ga je objavila revija Time. Kot pilot ameriške mornarice je bil v šestdesetih letih sestreljen nad Vietnamom. Pet let je bil vojni ujetnik. Ko so imeli republikanci kvalifikacijsko dirko za predsedniškega kandidata, je bil McCain najresnejši Bushev protikandidat.

Oba vplivna gosta, kongresnik in senator, sta hvalila naravne lepote in imenitno pripravljenost Slovenije za vstop v NATO. Hkrati pa sta oba preverjala, ali bi Slovenija podpisala dvostranski sporazum, s katerim bi se naša stran zavezala, da ameriških državljanov ne bo izročala Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC). Oba sta slovenske sogovornike spravljala v zadrego. V teh krajih smo ustanovitev ICC-ja pozdravili kot velik civilizacijski dosežek. Zdaj pa bi se Američani, zastavonoše zahodne civilizacije, radi izvzeli iz pravil, ki jih je postavil statut ICC. "Natančno bomo preučili ameriško pobudo. Natančno spremljamo tudi stališče Evropske unije in evropskih članic zveze NATO," je ameriškim sogovornikom sporočala slovenska stran.

Od kod slovenska zadrega? Morda bo Evropska unija 4. septembra sprejela stališče, naj nobena članica (in kandidatka za vstop) ne podpiše dvostranskega sporazuma o ne-izročanju ameriških državljanov ICC-ju. "V skrajnem primeru utegne priti tudi do takšne situacije. Morda pa bomo našli neko vmesno rešitev. Bomo videli," je odgovoril predsednik slovenske vlade dr. Drnovšek, ko ga je Radio Slovenija vprašal, kaj bo, če bi morala Slovenija tehtati med zvezo NATO in EU.

Ko se je Pierre-Richard Prosper, visoki uradnik ameriškega State Departmenta, v torek, 20. avgusta, pogovarjal z novinarjem danske televizije, je dejal, da bi bila širitev zveze NATO lahko ogrožena, če ameriškim vojakom ne bo zagotovljena imuniteta pred ICC-jem. Senator McCain je v Ljubljani govoril ravno obratno. Zagotovil je, da Američani nikogar ne pozivajo, naj izbira med EU in zvezo NATO. "Na noben način ne povezujejo naše podpore za vstop v NATO z zadevami, ki se tičejo Mednarodnega kazenskega sodišča," je izjavil.

Vendarle; zakaj Američani sogovornike pozivajo, naj podpišejo dvostranske sporazume o neizročanju ameriških vojakov ICC-ju? Sodišče se bo ukvarjalo z genocidom, vojnimi hudodelstvi in zločini zoper človečnost. Nobenega pametnega razloga ni, zaradi katerega bi vojaki katerekoli države izvajali genocid, vojna hudodelstva ali zločine zoper človečnost. Torej tudi ni razloga, da bi ta dejanja izvajali Američani. Če bi se med katero od ameriških vojaških misij takšno dejanje pripetilo, bi se z njim ukvarjalo ameriško pravosodje. ICC je mehanizem, ki se aktivira šele, ko osumljencem za zločine ni mogoče soditi znotraj države, iz katere prihajajo. Če so ZDA pravna država, bodo o krivdi osumljencev razsojale same.

Zakaj torej Američani ogromno diplomatskih in političnih energij vlagajo v reševanje problema, ki se ne bi smel pojaviti? Če bi namreč ameriški državljan po kakšnem naključju sodeloval pri, denimo, genocidu, bi mu zaradi takšnega dejanja sodilo ameriško sodišče. "Mehanizmi Mednarodnega kazenskega sodišča se aktivirajo tudi, če neka država ne izkaže resne pripravljenosti za pregon kaznivih dejanj," pojasnjuje dr. Marko Bošnjak s Kriminološkega inštituta pri Pravni fakulteti.

Ta možnost pa ni zgolj hipotetična. Z lahkoto lahko najdemo primer, ko ameriško pravosodje ni izkazalo resne pripravljenosti za pregon kaznivega dejanja, povezanega z vojsko. Leta 1998 je pilot ameriškega vojaškega letala pri Cavaleseju zaradi objestne vožnje sklatil gondolo, polno smučarjev. Ameriško vojaško pravosodje je šoferja letala oprostilo krivde zaradi ubojev; na šest mesecev zapora pa so ga obsodili, ker je z uničenjem video posnetka oviral preiskavo. Kot da bi šlo za malo hujši prometni prekršek, ne pa za kriminalno dejanje, zaradi katerega je umrlo 20 ljudi!

Kljub temu, da slovenska vlada na nespodobno povabilo še ni odgovorila, slovenski uradni viri niso povsem molčeči. Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je vlado pozval, naj ponujenega sporazuma ne podpiše. Z ostro kritiko pa se je oglasila tudi dr. Mirjam Škrk, izvedenka za mednarodno pravo, ki je kot predstavnica Slovenije sodelovala pri pisanju Statuta Mednarodnega kazenskega sodišča. Dr. Mirjam Škrk pa ni zgolj izvedenka. Je tudi sodnica slovenskega ustavnega sodišča.