Privilegiji za izbrance

V torek ob 17.00 so se siva jeklena vrata odmaknila in srebrni audi A 6 z registrsko tablico D2-45N je z Gregorčičeve ulice zapeljal na dvorišče vladne palače. Avto je zapeljal mimo garaž do notranjega atrija. Čez nekaj minut se je začela vladna proračunska seja. Vladni finančniki so namreč ugotovili, da bo treba proračun rebalansirati. Denarja v proračunu je zaradi nižje gospodarske rasti premalo. Iz srebrnega audija z zatemnjenimi zadnjimi šipami je izstopil obrambni minister dr. Anton Grizold in odhitel na pogajanja o proračunskem denarju. Potem se je začela seja. Vlada je sprejela spremembe predloga državnega proračuna za prihodnje leto. Sprejela je tudi predlog proračuna za leto 2004. Resor ministra Grizolda je imel srečo. Niso ga oklestili tako kot večino resorjev. "V proračunu smo upoštevali več prioritet, med njimi predvideno uvajanje poklicne vojske in dodatne varnostne zahteve EU za dograditev schengenskega sistema, in temu ustrezno povečali postavke," je po seji vlade povedal njen predsednik dr. Janez Drnovšek. Samo za obrambo in ukrepe ob izrednih razmerah bo v proračunu za naslednje leto na voljo 78,243.788.000 tolarjev, leta 2004 pa še več, 89,235.902.000 tolarjev.

Istega dne, vendar zjutraj, je srebrni audi A 6 z registrsko tablico D2-45N z Resljeve ulice zavil na Čufarjevo ulico. Čufarjeva ulica je za promet zaprta s posebno zapornico, z njo pa upravljajo v stavbi javnega zavoda RTV Slovenija. Na Čufarjevo ulico načeloma lahko zavijejo le RTV-jevska službena vozila. Ko se je srebrni audi z zatemnjenimi zadnjimi šipami približal RTV-jevski zapornici, se je ta dvignila. Iz avta, ki je v torek popoldne na vladno proračunsko sejo pripeljal obrambnega ministra, pa v megleno torkovo jutro ni stopil niti minister niti kak drug uradnik iz njegovega kabineta. Prav tako iz vozila ni stopila nobena oseba, ki se ukvarja z obrambnimi ali varnostnimi rečmi, z evropskimi ali atlantskimi integracijami, s proračunskim rebalansom ali proračunskim memorandumom. Oseba, ki ji je službeni šofer odprl vrata srebrnega audija, je za opravljanje državniških nalog dramatično premlada. Oprtala si je torbico in v spremstvu črnolase gospe, ki je prav tako izstopila iz srebrnega audija, odšla do bližnje osnovne šole. Obe osebi, ki sta izstopili iz srebrnega audija z zatemnjenimi šipami, sta bližnja sorodnika obrambnega ministra. Njegov sin in njegova žena. Audi je počakal na gospo in potem nadaljeval vožnjo.

Srebrn audi A6 je eno izmed dveh ministrovih službenih vozil; torej vozilo, ki ga je minister dobil v uporabo od države, ker je pač pomemben funkcionar. Kaj pa sta v službenem avtomobilu počela člana ministrove družine? In zakaj smo avtomobil opazili na lokaciji, na kateri minister nima službenih obveznosti, razen kadar ga povabijo na snemanje v prostore TV Slovenija? Ali obrambni minister s službenim avtomobilom sploh sme nastopati v vlogi taksista svoje družine, ki očitno potuje na destinacije izven ministrovih službenih obveznosti?

Ovinek za družino

Obrambnemu ministru pripada pravica do uporabe službenega avtomobila s prostornino do 3000 ccm. Tako je določeno v Uredbi o uporabi službenih avtomobilov v organih državne uprave iz leta 1999. V isti uredbi piše, da se službeni avtomobili uporabljajo izključno za službene namene. To pomeni, da se lahko uporabnik službenega avtomobila, v našem primeru obrambni minister, s službenim avtom prevaža, kadar izvaja dejavnosti, ki so potrebne, da njegov resor funkcionira. Z avtom sme recimo na sejo vlade. Ali pa na obisk Prostovoljnega gasilskega društva Slovenska Bistrica, kjer je bil minuli petek slavnostni govornik.

Vendar uredba, ki pravi, da se službeni avtomobili uporabljajo v službene namene, dopušča izjemo. "Pod pogoji in na način, ki ga določa ta uredba, se službeni avtomobili lahko uporabljajo tudi za privatne namene upravičenca," piše v tretjem členu uredbe. Kaj pa naj bi sploh bila uporaba službenega avtomobila v privatne namene? Edina definicija privatnega namena, ki jo ponuja uredba, je skopa. "Uporaba službenega avtomobila v privatne namene je uporaba avtomobila, ki ni povezana z opravljanjem del in nalog v okviru službenih obveznosti. Uporaba službenega avtomobila za vožnjo na delo in z dela se šteje kot uporaba službenega avtomobila v privatne namene," pravi uredba. Kar pomeni, da uredba uporabo službenega vozila v zasebne namene omogoča pod pogojem, da gre za pot od doma do delovnega mesta. Ali za pot z delovnega mesta do doma.

Minister dr. Grizold ima po Uredbi o uporabi službenih avtomobilov v organih državne uprave v bistvu še večjo pravico, kot je zgolj uporaba službenega avtomobila v službene namene: upravičen je do uporabe službenega avtomobila v službene in privatne namene, torej do stalne osebne uporabe vladnega avtomobila. Vendar minister Grizold te razširjene pravice, s katero bi se lahko s katero izmed dveh službenih mrcin, ki sta mu na voljo, prevažal med delovnim časom in v svojem prostem času (in to ne samo na relaciji služba - dom), kot pravijo na obrambnem ministrstvu, ne koristi. Uradno torej minister avtomobila ne uporablja za zasebne prevoze.

Minister Grizold s svojo družino živi za Bežigradom. Ker tudi ministrstvo za obrambo stoji v isti četrti, ima minister do svoje pisarne približno pet minut, če jo mahne peš. Vendar se na delo kljub temu vozi z avtomobilom. Gre za pot zasebne narave. Ker ima po Uredbi o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so državni organi minister Grizold status varovane osebe, to pa med drugim pomeni, da ga mora v službo in iz nje voziti voznik, ki je kot pripadnik policije odgovoren za ministrovo neposredno fizično varovanje. Po potrebi pa deluje tudi kot njegov varnostnik. V službi za stike z javnostmi ministrstva za obrambo so nam potrdili, da drži, da se ministru ob jutranji vožnji v službo pridruži (vsaj en) član njegove družine. Očitno pa je, da minister za ekstremno kratko progo porabi veliko več časa in goriva, kot bi pričakovali. Tako se najprej vladni audi iz Bežigrada odpelje v center mesta, tam odloži vsaj enega ministrovega družinskega člana in se nato vrne za Bežigrad, kjer ministra dostavi do njegovega delovnega mesta. Ovinek, ki ga minister dela na poti v službo, je dolg vsaj nekaj kilometrov. Čeprav, kot rečeno, Anton Grizold živi le nekaj minut peš od obrambnega ministrstva. In še enkrat poudarimo, ovinka dr. Grizold ne dela zaradi sebe, ampak zaradi svojih družinskih članov.

Utaja davka?

Ali je naša odločitev, da se postavimo na ulico in gledamo, kdo se prevaža v vladnem avtomobilu, spodobna? Dejstvo, da gre za vozilo, ki ga poganja javni denar, za trenutek pustimo ob strani. Standard, da je kukanje v kabino službenega vozila upravičeno, je namreč postavila sama država, natančneje, davkarija. Za kaj gre? Včasih gospodarske družbe svojih uslužbencem omogočijo, da jim je službeno vozilo na voljo ves čas. Davkarijo pa ob tem zelo zanima, ali uslužbenec vozilo uporablja zgolj za celodnevne službene ali morda tudi za zasebne namene. Dogaja se, da dacarji hodijo po parkirišču in preverjajo, ali se v službenem avtu morda skriva kak dokaz, da uslužbenec vozilo uporablja tudi za zasebne potrebe. Eden od kriterijev, ki pomaga ločiti službeno uporabo od zasebne, je ta, ali je na zadnjih sedežih službenega avtomobila morda nameščen otroški sedež. Otroški sedež je za davkarijo dokaz, da službeno vozilo ni namenjeno zgolj službenim, temveč tudi zasebnim potrebam. Če davkarija v službenem vozilu najde otroški sedež, gre v akcijo, med katero preverja, ali uporabnik službenega vozila ustrezno prijavlja boniteto, ki jo uživa.

Ko gre za običajne davkoplačevalce, je davkarija pri izračunavanju obveznosti državljanov zelo podjetna. Oglejmo si, kako bi v hipotetičnem primeru ravnala davkarija. Predpostavimo, da je službeni avto vreden 10 milijonov SIT. Boniteta novega avtomobila znaša mesečno dva odstotka vrednosti avtomobila (in se s starostjo znižuje). Če se uslužbenec tudi po zasebnih opravkih prevaža z 10 milijonov SIT vrednim službenim vozilom, mesečno uživa 200 tisoč SIT bonitete. Za boniteto mora poravnati dajatve za ZZZS, SPIZ itd., ki znašajo 22 odstotkov. Hkrati mora prejemnik bonitete le-to prišteti v dohodninsko osnovo. Ob predpostavki, da je službeni avto vreden 10 milijonov in da je nov, letna boniteta znaša 2,4 milijona SIT. To vsoto je torej treba prišteti k dohodninski osnovi.

Pa je s plačilnega listka obrambnega ministra, ki avtomobil očitno uporablja tudi v zasebne namene, čeprav po podatkih njegovega ministrstva te pravice uradno ne koristi, razvidno, da uživa boniteto?

Ne. "Minister dr. Grizold nima službenega avtomobila v stalni osebni uporabi, zato tudi ni dolžan plačevati dohodnine iz naslova tovrstne bonitete," so nam sporočili z obrambnega ministrstva. Kaj to pomeni? Da kljub temu, da v službenem avtomobilu prevaža družinske člane in zaradi njih naredi velik ovinek na poti v službo, ne plačuje davka za to. Ker uradno ne uživa bonitete in se zgolj pelje v službo. Čeprav je določene bonitete očitno deležen.

Leta 1998 je moral tedanji obrambni minister Alojz Krapež zapustiti ministrski položaj. Med drugim tudi zato, ker je za potrebe zasebne selitve angažiral kombi in uslužbence obrambnega ministrstva.