ruplizmi / Ustavite Rupla!

Dimitrij Rupel, zunanji minister in član Slovenskega odbora za Nato, nam je od lanskega oktobra do konca januarja zagotavljal, da si "Slovenija vojne nikakor ne želi", "da Slovenija ni med tistimi, ki bi si želeli vojaški obračun", "da bi bile enostranske akcije katerekoli sile ali velesile preuranjene", da je "OZN nujen in nepogrešljiv forum za mednarodno sodelovanje in dialog", da Slovenija pričakuje, "da bo kakršnakoli aktivnost temeljila ne samo na legalnih, ampak tudi na legitimnih sklepih Varnostnega sveta in da bo uživala podporo Organizacije združenih narodov", da smo za to, "da se vse uredi v skladu s pravili Združenih narodov", in da Slovenija "podpira misijo mednarodnih inšpektorjev". Še več: "Mi smo proti vojni," je dahnil ob koncu januarja. Za dobro mero je navrgel tudi variacijo: "Vsekakor smo proti vojni, to je pa popolnoma jasno." In da bi bila situacija res nedvoumna: "Torej, mi smo na strani Združenih narodov." Potem pa se je zgodilo nekaj čudno srhljivega - iz prsi Dimitrija Rupla, znanega po frazi "mačka lahko skoči na klavir, klavir pa ne more skočiti na mačko", je bušnil Bush. Na lepem smo namreč izvedeli, da se je priključil deklaraciji Vilniuške skupine, ki hvali ameriške neizpodbitne dokaze o iraških orožjih za množično uničevanje in podpira ameriško politiko do Iraka - hja, napad na Irak brez odobritve varnostnega sveta. Vojno. Za razliko od Nemčije, Francije, Belgije, Švedske, Grčije in drugih evropskih držav, ki so proti vojni.

Nenadoma nismo več verjeli, da se bomo "počutili doma vsepovsod v Evropi, v vseh petindvajsetih državah", kot je še lani decembra napovedoval Rupel. Okej, da ima Bush v njegovih očeh prednost pred Evropo, smo slutili, toda niti sanjalo se nam ni, da ima Bush v njegovih očeh prednost tudi pred Slovenijo, če seveda pomislite, da Slovenija ne kaže nobenih znakov, da je za vojno. In heh, če pomislite, da je celo sam Rupel še do včeraj zagotavljal, da smo proti vojni. Vprašanje št. 1 se torej glasi: odkod ta huda Ruplova identifikacija z Bushem? Kako to, da je Rupel tako navdušeno zlezel v Busheve kavbojske škornje? Kot se spomnite, je bilo pred leti rahlo drugače - nosil je namreč tak brezrokavnik kot nemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher. Reviji Jana je lani avgusta še enkrat razložil, kako je prišel do tistega famoznega rumenega brezrokavnika: "Ko je Genscher leta 1992 k nam prišel na prvi uradni obisk, smo se spraševali, kaj naj mu podarimo. Ker je bil znan po svojem rumenem brezrokavniku, se mi je utrnila zamisel: šel sem v Almiro v Radovljico in mu naročil brezrokavnik ter pulover v rumeni barvi. Tako da bo lahko nosil slovenskega, sem si rekel. Pa so prijazne gospe spletle še en brezrokavnik zame. In seveda sem ga z velikim veseljem nosil, tudi iz simpatije do nemškega kolega."

Iz simpatije? Lepo prosim, ko si fantje nataknejo dres Zlatka Zahoviča, tega ne storijo iz simpatije, ampak zato, ker hočejo po malem postati Zlatko Zahovič, pa četudi pri tem identificiranju izgledajo rahlo patetično, pretirano, neposrečeno in komično. Rupel si je Genscherjev dres nataknil tako neposrečeno kot Bushevega. Je hotel postati Genscher? Hoče zdaj postati Bush? Če pogledate, kaj je počel in govoril tja od lanskega marca, ko je podpora vstopu v Nato dramatično padla, zlahka opazite, da ga je Bush res prevzel.

Od Zaliva do Amerike

UNILATERALIZEM Kot veste, Bushu tuji državniki že ves čas očitajo unilateralizem. Tudi Rupel je pokazal živ smisel za unilateralizem: kot kaže, ni za njegovo priključitev vilniuški deklaraciji vedel nihče, niti parlamentarni odbor za zunanjo politiko niti parlament, še premier Rop je menda deklaracijo videl post festum. In iskreno rečeno, predsednik Drnovšek tudi ni kazal kakih znakov, da bi bil sam voljan podpisati kaj takega. Bush in Rupel sta morala reči vzeti v svoje roke: oba imata pač hude probleme z ratingi - Bush s podporo ljudstva, Rupel pa z ljudsko podporo Natu.

AROGANCA Da Evropo in svet zelo moti Busheva aroganca, veste. Ne da je aroganca kaj tujega Ruplu: "Praško vabilo Sloveniji dokazuje, da smo tujino vendarle prepričali. Doma se lahko prepirajo naprej. Vsekakor je lažje voditi domače prepire, kot pa prepričevati voditelje tujih držav."

A-BOMBA Bush se boji, da bi jedrsko orožje prišlo v neprave roke, obenem pa je ponosni komandant največjega jedrskega arzenala na svetu. Tudi Rupel rad izrazi strah pred jedrskim orožjem v nepravih rokah, toda po obisku ameriške jedrske podmornice Norfolk je odsotnost jedrskega arzenala pod svojo komando kompenziral z zgodbo o tem, da je imelo jedrsko orožje v preteklosti pozitivno vlogo, ker da je odbijalo poskuse napadov in spopadov: "Grožnja s povračilnim jedrskim udarcem je v svetu ohranjala stabilnost." Aha. In seveda, ni pozabil omeniti, da imamo vendarle tudi mi jedrsko podmornico - krško nuklearko, huh. Recimo ji Norfolk.

ZALIV Ruplov dvoboj s Hrvaško - in njenim zelo "izmuzljivim" zunanjim ministrom Piculo - je zelo potegnil na Bushev dvoboj z Irakom. In Piranski zaliv je postal Ruplov Perzijski zaliv: incidenti v slovenskem teritorialnem morju, dueli hrvaške policije in slovenskih ribičev, hrvaško školjčišče v Piranskem zalivu, iskanje magične navidezne točke, pogajanja za izpust Joška Jorasa. Ja, v paket lahko dodate še vse zalivske pritikline: krško nuklearko, dolg LB hrvaškim varčevalcem, sukcesijo, slovenske počitniške domove. Tako kot Bush dvomi v "verodostojnost Iraka", je Rupel podvomil v "verodostojnost Hrvaške". Tako kot Bush Sadamu očita, da se "izmika", je Rupel Piculi očital, da se "izmika" (niti številke svojega mobilca mu ni dal!). Bush podporo išče pri OZN - Rupel je napovedal arbitražo. Tako kot Bush trdi, da Irak krši resolucije, je Rupel Hrvaški očital, da krši sporazume ("sporazum o meji je potrjen s strani obeh vlad", "treba se je držati sporazumov"). Tako kot Bush trdi, da so vsa diplomatska sredstva izčrpana, je Rupel lani maja oznanil: "Za nas so pogajanja končana, sporazum je parafiran." Pika. Ne še: "Poglejte, diplomacija nima orožja, mi nimamo nobenih drugih sredstev, kot so pisanje note, pisma, pogovori, dogovori, apeli, če hočete, in vse te stvari smo preizkusili." Ja, na srečo diplomacija nima Norfolka.

NAFTA Da je v Perzijskem zalivu nafta, ve Bush - in vemo mi. Ironično, tudi Rupel se je udaril za nafto: saj se še spomnite težav s prevozom nafte in naftnih derivatov čez hrvaško ozemlje, oh, pa koncesije za raziskovanje nafte, ki jo je Hrvaška podelila naftni družbi Ina - točno, ta koncesija je deloma zadevala tudi področje, ki ga Slovenija šteje za svoje. Kje si WTO, ko te najbolj potrebujemo?

STABILIZATOR Bush rad poudari, da bi rad stabiliziral Zaliv. Rupel rad poudari, da igra Slovenija "na jugovzhodu vlogo stabilizacijskega dejavnika".

POTRPLJENJE "Jaz sem zelo potrpežljiv človek," je dahnil Bush. Rupel je drugi na večni lestvici: "Naše potrpljenje je neizmerno - smo v službi pri neizmernosti," je rekel lani poleti, ko je motril hrvaške operacije v Piranskem zalivu.

ZAMUDA Bush je 11. septembra reagiral zelo pozno: teroristi so bili že v Svetovnem trgovinskem centru, on pa je še vedno bral otrokom. Tudi Rupel je reagiral zelo pozno. Kot je lani septembra zaupal Večeru: "Enajsti september imam v spominu po tem, da je bil pri nas takrat na obisku bivši italijanski zunanji minister Renato Ruggiero. Po njegovem odhodu me je poklical dr. Ernest Petrič, ki je bil tedaj vodja slovenske diplomatske misije pri OZN v New Yorku. Zgrožen mi je pripovedoval, da gori Svetovni trgovinski center." Le mimogrede: CNN je napad prenašal v živo. Svet ni potreboval posebnega telefonskega klica.

BUŠIZMI Kaj je bušizem in kako ga prepoznamo, že dolgo ni skrivnost. Ne čudi, da je za utrjevanje snovi skrbel tudi Rupel. Recimo: "Švici je danes lepo. V glavnem se bojijo, da bi se kaj spremenilo na slabše." Za razliko od Slovenije, ki se ne boji, da bi se kaj spremenilo na slabše. "Ta šibka podpora je po eni strani lahko tudi rezultat neke določene bolj ali manj jasne, bolj ali manj razumljive politike." Ne sprašujte. "Mi smo pristojni za naklonjenost Nata, ne za naklonjenost javnosti." Vau! "Pred povabilom na večerjo nima smisla razpravljati o tem, ali bomo šli. In potem, ko smo povabljeni, se ne smemo obotavljati, da gostitelja ne užalimo." Klasika. Pa: "Če Slovenija novembra letos ne bi dobila takšnega vabila, da postane članica Nata, bi to bila nezaupnica Sloveniji." Bravo! In ker ga je dobila, je bila to zaupnica. "Hladno vojno je Nato preprečil, končal." Ne, le drugi strani je prej zmanjkalo denarja. "Toda saj so tudi mnoga druga orožja za množično uničevanje in mnogi drugi pojavi nevarni. Koliko ljudi pa se ubije z vozilom na cestah ali pa umre zaradi alkohola?" In mi hočemo pivovarne - ta naš arzenal orožja za množično uničevanje - prodati tujcem? Kaj če imajo zvezo z al-Kajdo? Bušizmi so vseh sort. Ko je Bush uvedel carine na uvoz jekla, je Rupel oznanil, da slovensko jeklo "ne bo podvrženo dodatnim carinam s strani ZDA." Nekaj dni kasneje se je izkazalo, da bo. Ko pridemo v EU, "ne bomo neto plačniki", je sporočil. Potem se je izkazalo, da bomo. Lani marca je rekel: "Treba je ponovno poudariti, da boj proti terorizmu ne sme kratiti obstoječih človekovih pravic in temeljnih svoboščin." Do septembra si je mirno premislil: "Pred 11. septembrom smo bili vsi skupaj brezbrižni, po tem dogodku je zavesti o tem, da nam pretijo resne nevarnosti, več. Kdaj sicer za ceno nižjega standarda človekovih pravic." Po Rumsfeldovi razdelitvi Evrope je dahnil: "Če sta Nemčija in Francija stara Evropa, je to lahko tudi Slovenija." Nekaj dni kasneje je Slovenijo z vilniuško deklaracijo prestavil v novo Evropo. Na Brdu - na srečanju slovenskih diplomatov - je na začetku februarja prebral svojo kozerijo: "V ministrstvu zato sodimo, da je treba preurediti zunanje politične prioritete - odločili smo se za novo strateško usmeritev na vzhod in jugovzhod." Jasno, to je le "politična fantastika", je rekel - to se bo zgodilo, če ne gremo v Nato! Nekaj dni kasneje nas je z vilniuško deklaracijo usmeril prav na vzhod in jugovzhod. Plus: z vilniuško deklaracijo je najprej podprl ameriško politiko do Iraka, nekaj dni kasneje pa je poudaril, da je bil na mednarodni varnostni konferenci v Muenchnu zanj najbolj prepričljiv nastop nemškega zunanjega ministra Joschke Fischerja. Rummyju navkljub. Če bi bil tam Bush, bi gotovo rekel: "Ja, vem, kdo ste."

GROŽNJE Bush zna groziti - to vemo. Make no mistake! In Rupel ni daleč stran. Recimo: "Sloveniji je bilo povedano, da pismo, s katerim potrdi, da sprejema vabilo v zvezo Nato, lahko pošlje tudi po referendumu, ki bo 23. marca. Skratka, da ne bi zastonj porabili denarja, črnila, pa še znamko bi prihranili." Še huje: "Če bi se slučajno v Sloveniji zgodila kakšna velika neumnost, to so nam tako tudi povedali, s temi besedami so nam to povedali, potem seveda bi se lahko zgodilo, da tega vabila ne bi dobili." Še huje: "Če države nismo pripravljeni braniti, potem je bolje, da se ji odpovemo." Najhuje: "Če Slovenija ne gre v Nato, bo gotovo manj denarja za šolstvo, zdravstvo in socialo v Sloveniji." Ne pozabite: "Druge možnosti ni. Nazaj na Balkan ne moremo." Aha, vendarle obstaja tudi druga možnost. Morda obstaja tudi tretja. In četrta.

ALARMI Bush nacijo stalno utruja z alarmi - lažnimi. Tudi Rupel nas je mučil z alarmi. "V natovskih državah pozorno spremljajo pisanje slovenskih medijev, ogledujejo si ilustracije na naslovnih straneh časnikov, za nekatere celo sodijo, da so neokusne." Se še pomnite njegove - huh, izvozno usmerjene - izjave o teroristih, "ki naj bi v Slovenijo prišli s kovčkom, polnim kemičnega orožja, ali celo z jedrsko bombo"? Pa: "Bojim se tiste grožnje, ki prihaja v kovčku, steklenici ali obliki, ki je mogoče ne poznamo." Ne pozabite: "V očeh nekaterih držav, ki jih ne bi želel imenovati, je Slovenija veliko bolj nedotakljiva, če je članica Nata, kot če ni članica Nata." In tu je še ultimativni alarm: "Boj islamskih fundamentalistov ni samo boj proti ZDA, ampak sploh proti vrednotam zahodne civilizacije. Ker zagovarja takšne vrednote, islamski fundamentalisti vidijo Slovenijo kot svojega nasprotnika." Govorite si: to je le film... to je le film... to je le film!

OS ZLA Bush si je izmislil "os zla", Rupel pa si je, letos januarja v Magu, izmislil slovensko verzijo, specifično - "industrijo negativnih sporočil", kar je kakopak le drugo ime za malopridne natofobe, ki se v svojem kritiziranju oblasti ne ustavijo niti pred "smešenjem, podtikanji, žalitvami in neresnicami". Kot bi rekli bušiji: kdor kritizira vlado, podpira terorizem.

KOMIJI V Ameriki so bušiji protivojne demonstracije hitro povezali s komunizmom, češ da so protivojni protestniki v resnici agenti nekdanje SZ. Tudi Rupel se ni oziral drugam, ko je šlo za nasprotnike Nata. "V nacistični politiki je bil ta element antiamerištva zelo, zelo pričujoč, potem je bil kasneje zelo navzoč pri komunistih. In jaz sem sprašujem, zakaj danes, bi rekel vendarle še na nek način, ne čisto do konca izrečeno, ampak vendarle, vendarle navzoče," je lani marca izjavil Odmevom. Mladini pa: "Zapisal sem, da bi vstop v Nato pomenil razorožitev komunistov, s čimer sem hotel reči, da bi bil to definitivni konec nekdaj vladajočega slabega sistema." In seveda: "Opazujem demonstracije zoper Ameriko, Nato, zoper predsednika Busha... in se sprašujem, ali morda ne gre za protest nekdanjih poražencev." V svoji "Industriji negativnih sporočil" tudi ni pozabil omeniti, da nasprotniki Nata uporabljajo "dialektiko"... ee, "absurdne dialektične obrate". Voila! Rupel, ki so ga imeli v času slabega sistema za "agenta CIE" in ki so ga potem v vojski, kot veste, poslali na stražo, kjer je moral zapisovati registracije tujih avtomobilov, češ da so to "vohuni Nata", očitno še vedno stoji straži, le da zdaj zapisuje registracije komunističnih avtomobilov.

NAŠ NAČIN ŽIVLJENJA Bush stalno ponavlja, da hočejo teroristi uničiti ameriški način življenja in demokracijo. Rupel je to zaznal pri natofobih: "V resnici gre za sistematično nasprotovanje usmeritvi v tržno gospodarstvo in demokracijo, skratka, za nasprotovanje zahodni usmeritvi naše države."

RETRO Ko skuša Bush argumentirati "preventivni" napad na Irak, se sklicuje na to, da je Sadam pred dobrimi desetimi leti napadel Kuvajt. Podoben argument je za naš "preventivni" vstop v Nato našel tudi Rupel: "Kdo si je leta 1980 upal predstavljati, da nas bo dobrih deset let kasneje napadla JLA? Tudi danes ne moremo vedeti, kakšen bo mednarodni položaj čez deset let."

NEHVALEŽNOST Bush očita Evropi, da pozablja, kaj je Amerika zanjo storila med II. svetovno vojno. Na to se rad spomni tudi Rupel, jasno, v kontekstu vojne z natofobi: "ZDA so večkrat posegle v evropske vojne in stabilizirale Evropo." Ne pozabite, da so "ZDA v minulem stoletju Evropo dvakrat rešile totalitarizma". In to, kar je bila za Evropo Amerika, je za Hrvaško Slovenija: "Slovenija nikoli ne poskuša škodljivo vplivati na dokumente, ki govorijo o Hrvaški, nasprotno, mi Hrvate v večstranskih situacijah vedno podpiramo. Zelo smo jim pomagali pri vstopu v WTO, Vilniuško skupino itn. Žal javnost, zlasti na Hrvaškem, to premalo pozna in upošteva."

DOKAZI Igorju Mekini je rekel: "Da je vladna kampanja močna, ni res, ker vlada še ni povedala glavnih argumentov, ampak smo doslej slišali samo uvodne akorde in uglaševanje orkestra." Toda ko vlada potem pove "glavne argumente", gre le za reciklažo starih argumentov. Tudi Bush nenehno napoveduje nove kronske, neizpodbitne argumente, toda ko jih predloži, gre le za reciklažo starih argumentov. Powell gor, Powell dol.

LOV NA ČAROVNICE Bušiji nenehno sestavljajo spiske tistih, ki kritizirajo Bushevo politiko. In kot smo izvedeli lani junija, je začel tudi Rupel v medijih loviti "negativne konotacije" in sestavljati spiske subverzivnih novinarjev s protinatovskimi in natofobičnimi stališči.

KOALICIJE Bush slovi po čudnih, nenačelnih zavezništvih, recimo s Pakistanom in srednje-azijskimi avtokrati. Tudi Rupel je udaril s čudno koalicijo: z Janezom Janšo sta februarja 2002 ustanovila Slovenski odbor za Nato. No, na javno tribuno v Novi Gorici sta pritegnila le kakih 10 ljudi.

SPIN Bušiji so doktorji spina. Tudi Ruplu ni tuj. Ko se je lani marca izkazalo, da je podpora vključitvi v Nato hudo padla (39% ljudi je bilo za Nato, 41% pa proti), je ponavljal, da je podpora Natu "po njegovi oceni" boljša, da se "vrti okoli 56 odstotkov za in okoli 40 odstotkov proti", da podpora ne pada, ampak da gre le za manjša nihanja, "da številke niso ravno takšne in niso tako zaskrbljujoče, kot se zdijo na prvi pogled", in da je večina Slovencev za Nato.

PATRIOTIZEM Bush pri vsem, celo pri nakupovanju, poziva k patriotizmu. Tudi Rupel je zaigral na karto patriotizma: "Nasprotniki Nata (ali EU) na neki način ne delajo le težav vladi, ampak vsej državi... Kdor nasprotuje vladi, v tem primeru nasprotuje državi."