Koalicija dobre volje

Bush je v ponedeljek Sadamu Huseinu poslal TV ultimat - zapusti Irak ali pa napademo! Oblast v Iraku predaj meni - ali pa bom oblast v Iraku prevzel sam! Jasno, Sadamu je dal nalogo, ki je ni mogel izpolniti, obenem pa poudaril, da "se zdaj zbira široka koalicija, ki bo uveljavila pravične zahteve sveta". Z eno besedo: Bush je v ponedeljek Iraku napovedal vojno. V imenu sveta! Nekaj ur pred tem, popoldne, se je Bush na travniku pred Belo hišo igral s svojima psoma. Metal jima je palico, ki sta mu jo ubogljivo prinašala nazaj. Bush ljubi pse, Iračane pa zasuva s Tomahawki, "pametnimi bombami", Daisy-Cutterji in "Materami vseh bomb". Kamere so to ubogljivo snemale. PR show pač, toda sporočilo je bilo skrajno bebavo. Pomislite le, kako so to metanje palice razumeli Britanci, ki imajo Tonyja Blaira za Bushevega pudlja? Ali pa kako so to razumele države, ki jih je Bush zbobnal v "koalicijo dobre volje" in ki mu pomenijo manj kot Tony the Lapdog? Da bi bila mera polna, so bušiji že takoj naslednji dan, v torek, izdali, katerim državam Bush meče palico... ee, katere države so članice njegove "koalicije dobre volje": Afganistan, Albanija, Avstralija, Azerbajdžan, Britanija, Kolumbija, Češka, Danska, Salvador, Eritreja, Estonija, Etiopija, Gruzija, Madžarska, Islandija, Italija, Japonska, Latvija, Litva, Makedonija, Nizozemska, Nikaragva, Filipini, Poljska, Romunija, Slovaška, Južna Koreja, Španija, Turčija in Uzbekistan.

Skratka, Afganistan, Albanija, Azerbajdžan, Salvador, Eritreja, Estonija, Etiopija, Latvija, Litva, Makedonija in Uzbekistan so v sredo ponoči napadli Irak! Toda čakajte, to ni še nič, teh 30 držav je le vrh ledene gore. Spodaj jih je še 15, ki pa hočejo ostati "neimenovane" - med njimi tudi Slovenija. Korekcija: Irak so napadli Afganistan, Albanija, Azerbajdžan, Salvador, Eritreja, Estonija, Etiopija, Latvija, Litva, Makedonija, Uzbekistan IN Slovenija. Impresivno - Irak smo napadli, ko še niti nismo v Natu. Kaj bo šele, ko bomo v Natu! Toda "neimenovanost" Slovenije je le zgodba za Slovenijo. TV mreža Fox News, posest Ruperta Murdocha, sicer trobilo Busheve administracije, že dneve rola evropski zemljevid z državami, ki so "z nami", v "koaliciji dobre volje" - tam je tudi Slovenija. Imenovana! In da ne bo kakega nesporazuma: Bush je namerno pustil, da smo v uradni verziji ostali "neimenovani". Hej, pred nami je bil pronatovski referendum - in Bush je razumel, da se Slovenija tik pred referendumom ne more znajti na spisku "imenovanih" provojnih držav. To bi bil preslab PR. Ko je potreboval slovensko podporo, ga je slovenska vlada podprla (Vilenska deklaracija) - zdaj je on podprl slovensko vlado. Okej, v imenu Očeta, sina in svetega duha bodite "neimenovani"! Vau! Postali smo jebeni Pakistan! Ja, Pakistan je na Bushevo zahtevo insceniral aretacijo mega-terorista Kalida Šejka Mohameda (aretirali - če sploh! - so ga že davno prej), v zameno pa je lahko potem v Varnostnem svetu ostal "neopredeljen". In zdaj "neimenovan".

"Koalicija dobre volje" je kupčija, čisti biznis, popolna trgovina s smrtjo. Bush si je skušal s formiranjem "koalicije dobre volje" kupiti moralno, pravno in diplomatsko kritje za svojo vojno - "koalicija dobre volje" je multilateralistična krinka za Bushev unilateralizem. In nič več. Glejte, v Irak ne gremo sami! Z nami je "koalicija dobre volje"! Toda to ničesar ne spremeni - ta vojna je nelegalna in nelegitimna. S "koalicijo" ali brez nje. Po mednarodnem pravu lahko do uporabe vojaške sile pride le v dveh primerih. Prvič, če je država napadena ali pa neposredno ogrožena - Irak Amerike ni napadel, niti je ne ogroža. In drugič, če uporabo vojaške sile odobri Varnostni svet Združenih narodov, kar pa se ni zgodilo. Tudi razvpita "resolucija 1441" ne govori o vojaškem napadu, ampak o "resnih konsekvencah", ki čakajo Irak, če ne bo sodeloval... ee, "ustregel" inšpektorjem. Irak je inšpektorjem ustregel - inšpekcije so funkcionirale. Pravne osnove za napad ni. Moralne tudi ne. Svet je proti vojni. Varnostni svet je proti vojni. Francija, Nemčija, Rusija, Kitajska, Brazilija, Južna Afrika, Mehika, Kanada, Švedska in Finska so proti vojni. No, Bušiji kljub temu mirno trdijo, da je "koalicija dobre volje" največja vojna koalicija vseh časov. Afganistan, Albanija, Eritreja & Slovenija? Ne, "koalicija dobre volje" je najbolj za lase privlečena vojna koalicija vseh časov! In Slovenija je njen idiot.

Bushev puč

Ko se je lani novembra v Pragi zbral Nato ter svečano oznanil, da bo svoja krila razširil in sprejel nove članice, tudi Slovenijo, je Bush na tiskovni konferenci oznanil: "Če se Sadam Husein ne bo razorožil, bodo Združene države Amerike vodile koalicijo dobre volje, ki ga bo razorožila, in tedaj se bodo naše (natovske) nacije lahko same odločile, ali bodo pri tem sodelovale ali pa ne." Vaclav Havel, gostitelj vrha in druga glava te tiskovne konference, je kriknil Yes. Nihče se ni uprl. Nihče ni polemiziral z Bushevo skrajno cinično in unilateralistično deklaracijo. Nihče se ni zgrozil nad tem, da Bush na vrhu Nata - sredi slavnostne širitve Nata - ustanavlja svojo zasebno organizacijo, svojo zasebno paravojaško fronto, svojo zasebno "koalicijo dobre volje". Bush ni rekel, "če se Sadam ne bo razorožil, bo Varnostni svet ZN storil to in to", ampak - "Če se Sadam Husein ne bo razorožil, bodo Združene države Amerike vodile koalicijo dobre volje." Toda Bush na "zgodovinskem" vrhu Nata ni pokazal le prezira do Nata - ne, kar je bolj bistveno, pokazal je prezir do mednarodnega prava in Združenih narodov. Bolje rečeno, VS in ZN je vnaprej odpisal, degradiral, diskreditiral - "koalicija dobre volje" je bolj legitimna in bolj "relevantna" od Združenih narodov. Dobro veste, katero vižo so bušiji rolali zadnje mesece - če nam Združeni narodi ne bodo ustregli in če ne bodo avtorizirali našega napada na Irak, bodo postali "irelevantni". Kar je seveda čudno, celo absurdno, zlasti če pomislite, da so bili zadnjih 12 let prav ZN tisti, ki so legitimirali in avtorizirali vse ameriške napade na Irak, toda nikar ne pozabite, da je krščanska desnica, ta teološki ideolog Busheve politike, zadnja leta vztrajno skrbela za demonizacijo Združenih narodov ter jih razglašala za predhodnika Antikrista in da v apokaliptično-fundamentalističnih romanih iz serije Left Behind, sicer huronskih bestsellerjev, ki jih piše Tim LaHaye, eden izmed gurujev krščanske desnice, sekretar Združenih narodov postane Antikrist, ki same Združene narode potem preseli v obnovljeni, kurbirski Babilon.

Vsekakor, babilonski, kurbirski Združeni narodi, ki ogrožajo ameriško suverenost, so postali v očeh ameriške krščanske desnice "irelevantni". In prav ta beseda - "irelevantno" - je postala novi, magični, bojno-retorični slogan Busheve administracije. Še več, izraz "irelevantno" je postal v naslednjih mesecih sinonim za "malopridno", asociativno pa tudi sinonim za "os zla". Logika je bila jasna: kdor se ne strinja z Bushem, je "malopriden" in obenem "irelevanten". Točno, Francija, glavna nasprotnica vojne, je v bušistični dikciji postala "malopridna" in obenem "irelevantna". Kdor je "irelevanten", je pač "malopriden". "Irelevantno" = "malopridno". Ta nova mentalna enačba je storila troje: prvič, premontirala je mednarodno politiko, drugič, poskrbela je še za hujšo polarizacijo sveta, in tretjič, kar je ključno, ubila je izvirno, postseptembrsko "protiteroristično koalicijo" - oz. "Partnership of Nations", kar je bil le drugi izraz za isto reč - in jo zamenjala z novo, povsem nepregledno, niti malo transparentno "koalicijo dobre volje".

Bušiji so izraz "koalicija dobre volje" omenjali že pred Prago, okej, le tu in tam, bolj ali manj arbitrarno in nefokusirano, le testno, še brez prave logike, toda po Pragi je postal največji hit Busheve administracije. Vsi so rožljali z njim - Bush, zunanji minister Colin Powell in brambnik Donald Rumsfeld. Izraz "koalicija dobre volje" ni postal le nova fraza, ampak tudi novi produkt - in bušiji so skrbeli za branding tega mističnega, bleferskega produkta. Tržili so ga - rinili, pehali, propagirali, forsirali vse bolj cinično, vse bolj arogantno, vse bolj ultimativno in vse bolj grozeče, tako da ni bil le grožnja Iraku, ampak tudi članicam VS, Hansu Blixu in njegovim inšpektorjem ter deželam, ki so proti vojni, ki trdijo, da ni razloga in pravne osnove za vojno, in ki se upirajo Bushevemu "božjemu načrtu". Izraz "koalicija dobre volje", to veliko, mamutsko laž sodobne diplomacije, so hoteli ponoviti tolikokrat, da bi postal resnica. Lani novembra sta izraza "protiteroristična koalicija" in "Partnership of Nations" iz bušističnega slovarja izginila - neusmiljeno in brez sledu.

Dolgo nategovanje sveta

Bush je s protiiraško gonjo začel že lani spomladi, toda "koalicijo dobre volje" je lansiral šele jeseni. Zakaj jeseni? Točno - ker je poletje slabo za lansiranje novih produktov. Trg se poleti na nove produkte slabo odziva, hja, še zlasti politični trg. Oktobra se je poletje končalo - in to brutalno: Bush je najprej od kongresa "patriotsko" izsilil resolucijo o napadu na Irak. Že 8. novembra je VS izglasoval famozno resolucijo 1441. Takoj zatem je prišla Praga. No, po praškem lansiranju "koalicije dobre volje" je bil problem le v tem, da je bila "koalicija" prazna, anonimna, tako rekoč fantomska. Bolje rečeno, problem je bil v tem, da "koalicije" ni bilo. Še bolje rečeno - Bush ni imel v Pragi še kaj pokazati. Vprašanja, kdo hudiča pa je v tej "koaliciji dobre volje", tedaj resda ni nihče zastavil, toda bilo bi zoprno. Če bi Busha kdo tedaj vprašal, katere države so članice njegove "koalicije", ne bi ravno naredil vtisa, prej narobe - pokazal bi lahko na Blaira in na velikega humanista Havla. Toda že na Britanijo in Češko, deželi, ki ju predstavljata oba dobrovoljneža, bi težko pokazal - večina ljudi v teh dveh deželah je bila namreč že tedaj proti vojni. A po drugi strani, Havel, kot kaže, itak ni štekal, kaj se mu dogaja, saj je misleč, da je "koalicija dobre volje" le novo umetniško ime Nata, hitro podprl Busha in samaritansko dodal, da bi se moral Nato res angažirati, če bo uporaba vojaške sile nujna. Kar je bilo seveda kratkovidno - že tedaj je bilo namreč povsem jasno, da je Nemčija, ena izmed ključnih članic Nata, proti vojni. Lepo prosim, Gerhard Schroeder je tik pred tem svojo predvolilno kampanjo in volilno zmago zgradil na protivojni retoriki. Ni kaj, Bush je bil praznih rok - in ko je rekel, da je odvisno "recimo od Češke, Nemčije in Britanije", ali se bodo pridružile "koaliciji dobre volje", je to potrdil tudi sam. Da je bila Nemčija zunaj "koalicije", je bilo na dlani - Bush je do Prage v dobro voljo spravil le Britanijo in Češko. Pri teh dveh državah se je njegovo naštevanje pač končalo.

"Koalicija dobre volje" je izgledala le kot retorična figura, le kot mali "if" brez realne teže. Toda Donald Rumsfeld je kmalu po Pragi vendarle oznanil, da se je Amerika po "dobro voljo" obrnila na 50 držav: "Nekatere so rekle, da nam bodo pomagale, nekatere so rekle bolj malo, nekatere pa so rekle, da so voljne pomagati, toda tajno." Aha. Nobenih imen. Tajno. Anonimni fantom se ni premaknil z mesta. Bushu so se potem za hip ali dva celo zasvetile oči - nemški kancler je namreč v svoji novoletni poslanici poudaril, da "mi Nemci iz lastnih izkušenj vemo, da je mogoče diktatorja včasih ustaviti le s silo", kar je bilo mogoče razumeti tudi v smislu, da postaja "dobre volje", tako rekoč sočasno pa je lord Robertson, generalni sekretar Nata, opozoril, da ima Nato "moralno obvezo", da podpre Ameriko, kar je bilo mogoče kakopak razumeti tudi v smislu, da bo "koalicija dobre volje" na koncu postal Nato. Bush je v tem videl preveč. Januarja se je vse podrlo, hočem reči - vse je šlo navzdol: Bushevi ratingi... ameriška ekonomija... palca Nemčije in Francije... in hej, tudi inšpektorji ZN, ki so preplavili Irak, so palce obrnili navzdol - sorry, George, nič nismo našli!

In bolj ko je Bush izgubljal tla pod nogami, bolj je postajalo jasno, da bo moral svojo križarsko "koalicijo dobre volje" zdaj dokončno napolniti z vsebino, s konkretnimi imeni držav, ne pa le s fantomi, ki hočejo ostati tajni in anonimni. Potreboval je kolaborante, magari le za vtis, za efekt. Ker je bila situacija kritična in ker se je mudilo, je v ogenj poslal tudi svojo internacionalno golobico, Colina Powella, ki je 23. januarja ponosno razkril: "Veliko držav je že pokazalo pripravljenost, da služi v koaliciji dobre volje." Razumete, ne - veliko držav. Rumsfeld je tri dni prej rekel, da je na njihovi strani "ogromno držav" in da je odslej kakršnokoli bajanje o unilateralizmu čisti nonsens. Pa četudi je bilo vse megleno, eklektično, nedorečeno, neoprijemljivo: vojsko sta v Zaliv poslala le Bush in Blair... nekatere zalivske države so neodločno, niti malo evforično ponujale logistično podporo... Savdska Arabija se je potuhnila... Jordanija je ostala na distanci... Aznar in Berlusconi sta ovohavala situacijo... Madžari so odprli bazo za urjenje iraških eksilantov... Čehi so v Zaliv poslali 250 specialistov za boj proti biokemičnemu orožju... Litovci so ponujali tri, štiri zdravnike... Bolgari 150 vojakov, toda ne za akcijo... Albanci teritorialne vode... Romuni enoto za dekontaminacijo... Poljaki pa M*A*S*H. Nobene prave odločnosti. Nobenega pravega entuziazma. Nobene prave volje. Ko je češki obrambni minister Jaroslav Tvrdik v Zalivu obiskal svojih 250 fantov in rekel, da gre lahko domov vsakdo, ki se počuti neprijetno, se je dvignilo kar 27 rok - 7 vojakov se je vrnilo kar z njegovim letalom! Bili so unwilling. Še huje, vsi Bushevi "partnerji" so izgledali tako unwilling, da so se začeli ameriški mediji spraševati: Kdo sploh je zares v tej "koaliciji dobre volje"?

Zločin se izplača

Na odgovor so čakali le sedem dni: 30. januarja, le dva dni po Bushevem kongresnem govoru, je osem evropskih voditeljev - Britanije, Španije, Italije, Poljske, Portugalske, Danske, Madžarske in Češke - podpisalo in objavilo peticijsko, v tajnosti skomponirano odprto pismo Evropa in Amerika morata stati skupaj ter evforično podprlo Bushevo politiko do Iraka. Pismo osmerice je Busha poneslo, Evropo pa razneslo. Nekatere evropske države so podpis pisma zavrnile (npr. Nizozemska), nekaterih sploh niso kontaktirali, ker se je vnaprej vedelo, da bodo proti (Grčija, Švedska, Belgija, Finska, Avstrija itd.), Francija in Nemčija, ki ju je Rumsfeld razglasil za "staro Evropo", pa sta vidno popenili. Toda glavno je šele prišlo. Dan po objavi pisma osmerice so tuji mediji sporočili, da so probushevsko vsebino tega pisma podprle tudi Slovaška, Latvija, Romunija in Slovenija. Kdo je v imenu Slovencev podprl to pismo, sicer niso poročali, toda sumimo, da je to storila ista oseba, ki je le nekaj dni zatem, kobajagi po prepričljivem govoru Colina Powella v VS, podpisala zloglasno Vilensko deklaracijo in odkrito podprla Bushevo vojno politiko, Slovenijo pa vrgla med vzhodnoevopske paranoike, ki še vedno bežijo pred Stalinom (Albanija, Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva, Romunija, Slovaška ipd.). Busha je to poneslo, Slovenijo pa razneslo.

Kaj je potem rekla slovenska vlada v obliki Toneta Ropa, se gotovo še spomnite: da ni za vojno, da Vilenska deklaracija ni to, kar mi mislimo, da je, ampak nekaj čisto drugega, in da so za Slovenijo merodajne odločitve Varnostnega sveta. Aja? In zakaj so potem bušiji ves ta čas mahali z Vilensko deklaracijo in oznanjali, da "vilenskih deset" - tudi Slovenija! - podpira napad na Irak? Zakaj smo potem zdaj med članicami "koalicije dobre volje", ki hočejo ostati "neimenovane"? Kaj potem zdaj počnemo v Iraku? Zakaj potem sodelujemo v vojni, ki je Varnostni svet ni odobril? Vem, kaj boste rekli - nateg! Vsekakor. Farsa? Tudi. Monumentalna. Planiških dimenzij.

A po drugi strani - že samo rekrutiranje "koalicije dobre volje" je ustrezalo opisu čiste, popolne in absolutne farse. Samo pomislite, vlade evropskih dežel so patetično prisegale Bushu in se vključevale v "koalicijo dobre volje", ljudje v teh deželah - tudi v Sloveniji! - pa so bili odločno proti vojni. In to res večinsko: v nekaterih državah jih je bilo proti vojni 70%, v nekaterih 80%, v nekaterih celo 90%. Le Romuni so bili za vojno. Dalje, vse te vlade - podpisnice pisma osmerice in Vilenske deklaracije - so Bushevo vojno podprle brez kakršnekoli razprave v parlamentu. Tudi slovenska. In končno, bušiji so vse te podpise in vso to "koalicijo dobre volje" zbrali z nediplomatskimi, ilegalnimi sredstvi - z izsiljevanjem, lažmi, dezinformacijami, fabrikacijami, podkupovanjem, grožnjami in ultimati (ukinili vam bomo kredite in finančne donacije, vaše vključitve v Nato ne bomo ratificirali). Sloveniji so, kot kaže, obljubili to, kar so obljubili Bolgariji: poplačilo iraških dolgov in senatno ratifikacijo vključitve v Nato. Vau! Postali smo Bolgari. Pakistanski Bolgari! Turkom pa so ponujali milijarde, v kešu - in to brez sramu, direktno, pred očmi svetovne javnosti! Točno, "koalicija dobre volje" je pralnica denarja, sramotno, ilegalno, mafijsko podjetje, ki pa se izplača. V protestnih pesmih, ki govorijo o "koaliciji dobre volje", se willing rima na killing, shooting, looting in stealing - hja, na ubijanje, streljanje, ropanje in krajo.

Vsi pravijo, da je ta vojna "pravična", "humanitarna" in "osvobodilna", da bodo s to vojno zrušili tiranskega diktatorja in osvobodili iraško ljudstvo, toda vsi hočejo s to vojno zaslužiti! Vsi mislijo le na profitno margino. Ni čudno, da se je v Španiji nedavno, malo pred enournim "zgodovinskim vrhom" na Azorskih otokih (Murdochov Blair + nikoli izvoljeni Bush + frankistični Aznar = zgodovina?), mudil Jeb Bush, Bushev brat, in razlagal, da bo mogoče z Irakom "dobro zaslužiti". Premjeja Aznarja je sicer razglasil za "Anzarja", Španijo pa za "republiko", toda frazo "a lot of money" je izgovoril brezhibno. Vse to dokazuje, da je s to vojno že v osnovi nekaj narobe. Da je s to vojno res nekaj hudo narobe, pa navsezadnje dokazuje tudi to, da je noče nihče financirati. Ne, Bush ni v "koaliciji" dobil nobenih donatorjev. Pazite: I. zalivska vojna je stala 61 milijard dolarjev, toda Bush starejši in zunanji minister James Baker sta pri članicah tedanje koalicije nabrala kar 54 milijard - mali Bush in Powell nista nabrala nič, pa četudi bo II. zalivska vojna dražja. Samo to, da so v Zaliv poslali vojsko, je stalo 14 milijard. Hej, če je vojna "humanitarna" in "osvobodilna", zakaj potem noče nihče plačati računa? A po drugi strani - le zakaj bi "sile koalicije" Bushu še plačevale? Mar ni dovolj srhljivo in sramotno že to, da mu skušajo dati moralno kritje?