Pokvarjeni kompas

Kako se izbrisani oficirji razlikujejo od onih, ki so sodelovali v agresiji, a so se potem brez državljanstva zaposlili v slovenski vojski?

Glasovnice za referendum, ki bo 4. 4. 004, se tiskajo, voditelja SDS in NSi Janez Janša in dr. Andrej Bajuk pa sta sprožila novo referendumsko iniciativo. Če se bo aprilski referendum pripetil zaradi zahteve tretjine poslancev, naj bi se drugi letošnji referendum zgodil tako, da bi pobudniki zbrali 40 tisoč podpisov. Sicer pa imata referenduma visoka skupna imenovalca. Prvič, referendum in referendumska iniciativa želita torpedirati odločbo ustavnega sodišča, ki vladi in parlamentu nalaga, kaj morata storiti glede vprašanja izbrisanih. Referenduma posredno torpedirata načelo delitve oblasti na tri veje. In drugič, obe kampanji sta opremljeni s propagandno predpostavko, da gre na referendumih pravzaprav za dokončanje osamosvojitvene zgodbe. Z referendumi naj bi preprečili, da bi oficirjem agresorske JLA, ki so bili februarja 1992 izbrisani, priznali pravice, ki jim ne gredo. Propagandna predpostavka ima veliko mobilizacijsko moč. Hkrati pa ima propagandna predpostavka dve slabi točki. Prvič, če bi referenduma imela učinek, bi učinkovala na 18 tisoč ljudi, v tej množici pa je po besedah samih referendumskih pobudnikov okrog 450 oficirjev. Če je podatek o 450 oficirjih točen, skušajo pobudniki referenduma presojo ustavnega sodišča torpedirati zaradi skupine, ki v celotni množici izbrisanih predstavlja slabe tri odstotke. In drugič, Mladina je že objavila podatke, da je obrambno ministrstvo leta 1991 in 1992, ko ga je vodil pobudnik referenduma Janša, zaposlilo več oficirjev JLA, ki so bili aktivni tudi v terenskih operacijah proti Sloveniji. Če ne bi bilo referendumske gorečnosti, bi bila ta vprašanja zanimiva zgolj še za poglobljene zgodovinske študije o osamosvojitvenem obdobju. Tako pa podatki iz leta 1991 in 1992 kažejo na absurdnost aktualnih referendumskih pobud.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje: