Spopad dveh bleferjev

Da bi se spodobna politika morala balasta z imenom minister Bohinc znebiti že zdavnaj, sem - z drugačnimi besedami - zapisal že večkrat, pa ne le jaz: celo resni komentatorji v resnih časopisih, kar jaz v Mladini gotovo nisem, vsaj po Janševem in Bohinčevem mnenju ne, so po njegovih "vratolomnih akrobacijah" z zakoni in odločbami o izbrisanih kar nekajkrat pozvali k njegovi odstavitvi. Seveda zaman. Vladna stran oziroma LDS se je s svojim nenačelnim manevriranjem okrog te vrele kaše tako zapletla (v tem vprašanju vseskozi edino načelno stranko ZLSD tu bremenita "samo" Bohinc in Pahor z njunimi "bravurami"), da je dočakala, da ji je veliki blefer Janša podtaknil kukavičje jajce. Ker niso imeli poguma in razuma, da bi Bohinca sami odstavili, jih je Janša spravil v položaj, ko morajo pred njim braniti tistega, ki je celo kašo sam zakuhal ter Janši in drugim v izigravanju pravic izbrisanih zadnji dve leti najbolj učinkovito pomagal.

Mali blefer

Iz kukavičjega jajca se seveda ne škrjanček ne slavček ne more izvaliti. Naj Bohinc poskuša še tako veselo žvrgoleti ali pa otožno prepevati, kako da ga, reveža, sedaj preganjajo, pomislite, zato, ker z izdajanjem dopolnilnih odločb spoštuje in izvršuje odločbo ustavnega sodišča, ni treba imeti prav dobrega posluha (če komu ne nagaja namenoma prekratek spomin), da zaslišiš Bohinčeve prave melodije: kukavičji "ku-ku - špekulanti domu!" - ali sovji "u-hu - si nam takrat ušu?" - ali krokarski "kra-kra - ničesar oficirjem JLA!"

Te njegove prave melodije sem, tu v Mladini in drugod, že tolikokrat opisal, da ne bom ponavljal še enkrat. Tokrat le še nekaj o zadnji lažni melodiji, da ubogi Bohinc samo zvesto izvršuje odločbo ustavnega sodišča, sedaj pa naj bi ga zato odstavili. Oglejmo si resnico (samo o tem "izdajanju odločb"):

- aprila 2003 izjavi, da bo odločbo US seveda izvršil in izdal 7.310 dopolnilnih odločb (zakaj ne 11.600, kot bi izhajalo iz odločbe US, ne zna ali noče pojasniti);

- v naslednjih mesecih to obljubo izmenično zanika in ponavlja;

- avgusta 2003 objavi v medijih lažno obljubo, da je končno vse pripravljeno in da bo začel odločbe izdajati septembra,

- septembra 2003 začne (vmesne mahinacije in laži tu izpuščam) mahati s podpisi desetih doktorjev prava, da brez posebnega zakona tega ne sme storiti (a dokumenti kažejo, da to pripravlja vsaj že od začetka julija);

- oktobra pripravi ta "tehnični zakon", s katerim pa število upravičencev, ki ga je že aprila zmanjšal od 11.600 na 7.310, še nadalje zmanjša na cca 3.800; njegovo pojasnilo: ker zakon (utemeljeno) izvzame okrog 1.000 tistih, ki so dobili stalno prebivališče "po olajšavah", torej brez dokaza o neprekinjenem bivanju v Sloveniji (lepa matematika: 7.310 minus 1.000 je 3.800?!);

- decembra 2003 mu ustavno sodišče še enkrat pove isto kot aprila 2003 ("takoj izdaj te dopolnilne odločbe"), toda on zavlačuje še dva meseca in še vedno ne stori ničesar;

- šele februarja 2004 razglasi, da bo sedaj te odločbe vendarle le začel izdajati; ko takrat celo novinarji postanejo malce nezaupljivi in ga na TV vprašajo: "Ja, dobro, ampak koliko teh odločb boste izdali?", zvito odgovori: "Toliko, kolikor je treba!" - in ob takem odgovoru oblastnika se "prodornost" naših novinarjev seveda neha.

Šlo je seveda za vprašanje, ali bo do referenduma izdal vseh cca 12.000 odločb po zahtevi US (kot so od njega javno zahtevali celo iz vrst LDS in ZLSD, ker samo s tem bi absurdni referendum o tehničnem zakonu postal res popolnoma brezpredmeten) ali samo tistih cca 4.000 po tehničnem zakonu. Brez besed je bilo seveda vsakomur jasno, da kvečjemu teh 4.000 - toda Bohinc je še enkrat dokazal, da se vsi skupaj, z mano vred, še vedno ne zavedamo čisto dobro, kakšno kukavičje jajce on v resnici je. No, ali pa izraz "kukavičje jajce" tu malo ublažimo - po grožnji z interpelacijo ta prispodoba pravzaprav ni več čisto ustrezna. Bohinc seveda ni Janšev vrinjenec ali "tihi agent" v vrstah ZLSD (čeprav so učinki njegovega delovanja točno takšni) - Bohinc s kompromisarstvom na vse strani seveda skrbi predvsem za lastne interese, za ohranitev svojega ministrskega položaja. Če sta ga lastna stranka in lastna vlada že prisilili, da je po desetmesečnem izmikanju vendarle moral začeti izdajati tiste nesrečne odločbe, in ga s tem potisnili pod nož Janševe interpelacije, se jima je Bohinc za to neprijetnost zvijačno maščeval tako, da je do 14. marca izdal celih 919 odločb (in, simptomatično, o tem nas je v četrtek zvečer na TVS obvestil Janša, ne Bohinc ali kdo od vlade)! Ne 12.000, ne 4.000, ampak 919.

Gre za povsem rutinske, računalniško standardizirane odločbe, kakršne npr. davčna uprava vsako leto v nekaj mesecih izda milijonu davčnih zavezancev - Bohinčevo ministrstvo jih je po deset mesecih "intenzivnih" priprav v enem mesecu uspelo izdati 919! Bohinčeva računica pri tem primitivnem triku je seveda očitna: če so me že prisilili, da jih izdajam, jih bom pa izdajal počasi, kolikor se le da. Pred Janševo interpelacijo me bodo moji morali braniti, saj jim drugega sedaj več ne preostane - ko me bodo ubranili in ko bo 4. aprila na referendumu moj tehnični zakon padel, pa še niti tistih 3.800 odločb po tehničnem zakonu ne bo izdanih, kaj šele vseh 12.000 po 8. točki odločbe US. In bom imel še vedno manevrski prostor za nadaljnje manevriranje tja do oktobrskih volitev, ti meseci bodo v predvolilni vročici minili, kot bi mignil. In če na volitvah zmaga Janša, me za ministra sicer najbrž ravno ne bodo povabili - obesili me pa tudi ne bodo, saj bom prav jaz in samo jaz zaslužen za to, da odločba US iz aprila 2003 tudi konec leta 2004 še vedno ne bo uresničena. In bo nova vlada z njo spet lahko počela, kar bo hotela. Janševa po svoje, naša (če mi ostanemo na oblasti) pa po svoje - kaj bo z izbrisanimi, pa tako malokoga zanima. Kakšnega sitnega komisarja Sveta Evrope Gil Roblesa, ki v vsako državo čez eno leto pride pogledat, kaj so v enem letu naredili z njegovimi ugotovitvami in priporočili, bomo pa že kako pomirili - pa tudi, če ga ne bomo, kaj nam pa navsezadnje more?!

Veliki blefer

Za konec še kakšno besedo o "velikem bleferju" - čeprav že do tu opisani triki "malega bleferja" tudi niso od muh. Janša je pa tak velemojster sprenevedanja in demagoškega nastopanja, da, priznam, še sedaj nisem povsem gotov, ali svojo katastrofalno "funkcionalno nepismenost" zakonodajalca samo tako spretno in prepričljivo igra - ali je res tak pravni ignorant. V včerajšnjem TV-duelu z umirjenim in vedno super-korektnim Potrčem je stresal take, da sem čakal, kdaj bo vsaj voditeljica pogovora izstopila iz svoje zapovedane "popolne nevtralnosti" in publiki z dejstvi predočila, lahko samo v obliki vprašanj, za kaj pri tem sprenevedanju pravzaprav gre . Vladna koalicija je, recimo, včeraj (v četrtek) hotela pospešiti odločanje o Janševem najnovejšem referendumskem triku (ko skuša volivcem podtakniti zavajajoče vprašanje, kakršnega zakon ne dovoljuje), namreč pospešiti tako, da bi o nedopustnosti tako oblikovanega vprašanja odločali že včeraj, a je bil zaradi Janševega divjega nasprotovanja Pahor (utemeljeno) previden in je zadevo iz proceduralnih razlogov prestavil na dan kasneje - Janša zvečer prav to dogajanje mirno obrne na glavo in cinično obtoži vladno koalicijo, da tu ona zavlačuje! Potrč mu mirno dokaže, da je resnica nasprotna - Janša se cinično zareži, no, ja, če niste krivi tega, ste pa česa drugega, ali nekaj podobnega - in voditeljica mirno, "nevtralno" preide k naslednjemu vprašanju. Zelo pazljiv poslušalec je vse to seveda lahko sam zaznal - samo koliko pa je takih? Televizija je vizualni medij, kjer zlasti na povprečno publiko mnogo bolj od natančnega smisla izrečenih besed vpliva vizualni vtis, grimase, čimbolj nesramna "zabijanja" sogovornika ipd.

In lepo natisnjene tabele s številkami - ta trik Janša odlično obvlada, nasprotniki ga bodo morda dojeli čez tri leta. Ob tistih ubogih 919 izdanih odločbah, od katerih jih je bilo 133 vrnjenih kot nevročljivih, "triumfira", češ, to je dokaz, da izdajate te odločbe ljudem, ki jih v Sloveniji sploh ni bilo, kot mi že ves čas trdimo. Tu se Janševa in Bohinčeva taktika lepo dopolnjujeta - toda "faktor presenečenje" je tu potisnil v defenzivo tudi Potrča, voditeljica pa sploh "nevtralno molči", kot ji, recimo, pravila zapovedujejo. In tako Janša zablefira z debelo natisnjenimi številkami, preden se z njimi presenečeni drugi udeleženci zavedo, v čem je tokrat blef: v tem, da 133 (ali pa 500) danes nevročenih odločb še ne pomeni, da teh ljudi leta 1992 ni bilo tu. Bohinc je začel izdajati te dopolnilne odločbe tistim, ki so prvotne odločbe dobili že leta 1992 in 1993 - ti pa danes seveda lahko stanujejo tudi že kje drugje, pa preselitve morda niso javili. Lahko so trenutno tudi zunaj Slovenije - šele nad enoletna nejavljena odsotnost potegne za sabo odvzem dovoljenja za stalno prebivanje. In tudi, če je kdo od njih danes že stalno odseljen iz Slovenije, to nima absolutno nikakršnega vpliva na njegovo pravico, da mu država za pretekla leta, ko pa je bival tukaj, vrne takrat nezakonito odvzeti status in nanj vezane pravice. Vse to Janša - če ni popolnoma "funkcionalno nepismen" - najbrž dobro ve, ampak potem ne bi mogel blefirati in zavajati. On pa je dober, naravnost sijajen, prav v blefiranju in zavajanju, ne v korektnem zakonodajalstvu in v spoštovanju človekovih pravic. In vsak pač lahko dobro počne samo tisto, kar res zna.