7. 11. 2004 | Mladina 44
Nagrajena nestrpnost
V Sloveniji sta predsednik in podpredsednik parlamenta postala politika, ki sta politični karieri gradila tudi na izključevanju, v EU pa zaradi podobnega političnega delovanja komisarskega kandidata Buttiglioneja ni bila potrjena celotna barrosova ekipa
© Denis Sarkić
Slovenija je maja vstopila v Evropsko unijo, izbrala je poslance za evropski parlament, svojega komisarja in se zapodila v boj za čim hitrejšo uveljavitev evra. To, da je EU postala del slovenske politične stvarnosti, dokazujejo tako obskurne stvari, kot je Beethovnova Oda radosti, ki je glasno donela na predvolilnih srečanjih Koalicije Slovenija, ali pa evropske zastave, ki nič kaj sramežljivo plapolajo ob različnih državniških dogodkih. A evropski imidž, pravno sozvočje in predstavništva v Bruslju ne pomenijo, da je Slovenija dejansko država, ki svojo politiko gradi na evropskih standardih. Recimo na tistih iz začetka evropske ustavne pogodbe, kjer so kot vrednote EU zapisani ideali o spoštovanju človekovega dostojanstva, o demokraciji, svobodi, enakosti, strpnosti, solidarnosti in nediskriminaciji. Čeprav imajo tudi evropske institucije nemalokrat težave z razumevanjem enakosti, pa se je ob imenovanju nove evropske komisije zgodilo drugače. Predsednik bodoče evropske komisije Jose Manuel Barroso je pred glasovanjem umaknil predlog komisarske ekipe. Ker po vsej verjetnosti evropski parlament njegove ekipe ne bi potrdil, si je vzel še nekaj tednov za politično lobiranje in prepričevanje nezadovoljnih evropskih poslanskih skupin. Vzel si je tudi čas za izbiro boljše ekipe.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
