Vbogajme

Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji krepi svojo moč. Krepi svoj finančni, politični in gospodarski vpliv. V kratkem se bo končal proces denacionalizacije, ki RKC še dodatno utrjuje v vlogi vodilnega veleposestnika pri lastništvu gozdnih površin in tudi mnogih vrnjenih stavbnih nepremičnin. RKC pa se sedaj pojavlja tudi kot močan igralec v gospodarstvu z velikimi lastniškimi deleži v podjetjih in tudi z lastnimi korporacijami.

Država in RKC te podatke bolj ali manj uspešno skrivata. Uspešno stegovanje cerkvenih lovk pa ni naključno. Pravno legitimnost željam RKC daje pravosodni minister Lovro Šturm, minister, za katerega se zdi, da v dialogu države in cerkve bolj zastopa cerkev kot pa državo. Prepletenost enih in drugih dokazujejo proračunska sredstva, ki jih država nameni največji verski skupnosti. Iz cerkvenih krogov pa se, kljub očitno naraščajoči moči RKC in njenih hčerinskih organizacij in podjetij, večinoma sliši le, da je cerkev revna in da za svoje dejavnosti potrebuje finančno podporo države.

Koliko proračunskih sredstev torej država namenja potrebam RKC? Ko državljani Republike Slovenije plačujemo davke, redko pomislimo, kako jih država razporedi. Povprečen odgovor na to vprašanje bi bil naslednji: iz davkov se potratno hranijo državne ustanove in politiki, kak tolar gre pa še za ceste, zdravstvo, šolstvo in podobno. Malokdo se sploh vpraša, koliko davkoplačevalskega denarja država namenja za od države neodvisne organizacije in dejavnosti, torej za zasebnopravne organizacije. Še posebej je to vprašanje aktualno glede denarja, ki ga država nameni za zasebne organizacije, katerim določeni davkoplačevalci po lastni izbiri tega denarja ne bi namenili. Dodatno še, če gre denar za organizacije, ki imajo denarja dovolj iz lastnih virov. Taki prejemniki proračunskih sredstev so tudi RKC in njeni sateliti. Največ denarja RKC od države dobi kar v obliki nepovratnih sredstev, torej prek neposrednih postavk v proračunu, nekaj pa tudi prek državnih razpisov.

Največjega priliva je bila RKC v letu 2005 deležna prek ministrstva za šolstvo. 500,912.880 SIT je prejela Škofijska klasična gimnazija, ki deluje v okviru Zavoda sv. Stanislava. Po dobrih 200 milijonov SIT vsaka so prejele Škofijska gimnazija Vipava, Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška in Gimnazija Želimlje, ki deluje v okviru Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Poleg tega se iz šolskih sredstev sofinancirata še dve katoliški reviji. Revija Vzgoja, ki jo izdaja Društvo katoliških pedagogov Slovenije je v letošnjem letu dobila 646.749 SIT, Revija Mavrica, ki jo izdaja Družina, d.o.o., pa kar 1,292.885 SIT.

Drugi največji državni mecen RKC je ministrstvo za kulturo. Prek Direktorata za kulturno dediščino je RKC iz postavke "Sakralni spomeniki in sakralna dediščina", točneje za obnovo cerkva, letos prejela kar 442,393.851 SIT. Ta sredstva so se v preteklih petih letih gibala od najnižjega zneska dobrih 200 milijonov leta 2002 do letošnjega, ki je najvišji doslej, kar za 40 milijonov večji od poprej najvišjega zneska. Država je letos v višini 8,837.969 SIT sofinancirala tudi delovanje Radia Ognjišče, kar se je zgodilo sploh prvič. Morda je treba omeniti, da je Radio Ognjišče najbolj poslušan radio v Slovenji ter tudi najbolj slišan, saj ima v lasti največ frekvenc. Očitno finančno podhranjen radio, ki potrebuje pomoč države. RKC pa je letos prejela tudi okroglih 30 milijonov tolarjev iz sektorja za knjigo in knjižničarstvo. Denar so večinoma za izdajanje knjig in revij prejele katoliške založbe. Zanimivo je 5 milijonov dobila že prej omenjena revija Mavrica.

Velik porabnik davkoplačevalskega denarja pa je tudi Teološka fakulteta v Ljubljani. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ji je v letu 2005 namenilo 465,971.091 SIT.

Za sofinanciranje prispevkov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje duhovnikov in redovnikov v višini 42 odstotkov skrbi ministrstvo za delo. Letos je ta znesek znašal 315,927.233 SIT. Kar pa se sedanji vladi še ne zdi dovolj, po novem predlogu Zakona o verski svobodi in verskih skupnostih, ki ga je pripravil kar pravosodni minister Lovro Šturm, naj bi duhovnikom in redovnikom država plačala celotne prispevke. Za leto 2005 bi po Šturmovih izračunih ta znesek narasel na 833,028.000 SIT!

V prihodnje se obeta še eno povečanje stroškov, povezano z RKC, policijski duhovniki. Že sedaj je v Slovenski vojski zaposlenih pet duhovnikov in štirje pastoralni asistenti. Za njihove plače in prispevke je ministrstvo za obrambo letos porabilo 38,958.892 sit, poleg tega pa so potovanja omenjenih kuratov na misije v tujino stale še dodatnih 1,440.000 SIT.

Ta seznam seveda ni popoln, so pa zapisani podatki točni. Torej sredstva, ki jih je Republika Slovenija letos namenila za lažje delovanje RKC, dosegajo skupaj vsaj 2,450.890.759 sit. Torej slabi 2,5 milijarde tolarjev. To je 1225 tolarjev na državljana Slovenije oziroma 2108 tolarjev na posameznika, ki je moral oddati dohodninsko napoved. Poleg omenjenih stroškov, ki jih ima država z RKC, pa dodaten strošek državi RKC naredi s pobiranjem prostovoljnih prispevkov pri mašah. Gre namreč za velike vsote, ki pa jih RKC noče izdati. Proračun pa je na izgubi, ker RKC od teh prostovoljnih ne plača davka.

Prva kritika omenjenega zneska bo gotovo prišla z argumentacijo, da RKC v Sloveniji določena sredstva porabi v dobrodelne namene. Prav zato je treba že takoj opozoriti, da niti tolar od omenjenih sredstev država ni dala RKC za dobrodelne namene in jih RKC v ta namen tudi ni porabila.