Krasni novi red

Katera slovenska izobraževalna institucija proizvaja kadre, ki so najbolj vplivni v slovenskem igralništvu? No, katera? Odgovor je nadrealistično presenetljiv. Gimnazija Stična! Predsednik nadzornega sveta Casinoja Portorož Boris Zupančič je v Stični maturiral leta 1975. Predsednik nadzornega sveta novogoriškega Hita Viktor Baraga je na gimnaziji Stična maturiral leta 1976. Nenavadno? Kaj maturante gimnazija Stična kvalificira za vplivne položaje v igralništvu? Morda pa podatke, da dva ključna nadzornika slovenskih igralnic prihajata iz gimnazije Stična, vendarle ni tako presenetljiv. Leta 1977 je namreč na gimnaziji Stična maturiral predsednik vlade, Janez Janša. Nadzorniki igralnic so skoraj sošolci. In angleška besedna zveza "old boys network" izvorno govori o vplivnih, med seboj povezanih poslovnežih, ki se poznajo že milijon let, navadno s fakultete. Ali pa gimnazije.

Ker se poznajo milijon let, iz časov, ko so počeli mladostniške neumnosti, med njimi obstaja poseben tip povezanosti. Ker med njimi obstaja poseben tip povezanosti, ob svojih odločitvah ne sledijo zgolj ekonomski racionalnosti. Ko vlečejo pomembne ekonomske odločitve, ne strmijo zgolj v bilance uspeha podjetij, pač pa so dovzetni za sugestije starih prijateljev.

Kaj je prioriteta sedanje vladajoče koalicije? Reforme? Oh, to je dolgočasna pravljica za male otroke. Zadnja odrasla oseba, ki je verjela tej pravljici, je bil minister za razvoj dr. Jože P. Damijan. Ko je ugotovil, da lahko pravljico o reformah ponudi zgolj še osnovnošolskim otrokom, ki bi to gradivo z veliko muko prebrali za bralno značko, je odstopil. OK, kaj je prioriteta? Edini omembe vreden "reformni" proces, ki teče v slovenski ekonomiji, je demontaža stare ekonomske elite in nastajanje novega omrežja ekonomske elite. Osebe, ki so do leta 2004 zasedale ključne položaje v slovenski ekonomiji, so letele. Na njihovo mesto prihajajo novi ljudje. Predpostavka menjav ni nova: Slovenijo v resnici obvladuje dobro koordinirano omrežje ekonomske elite. In to omrežje ima izjemen vpliv tudi v politiki. Predpostavka zveni zanimivo; zdi se, da je ta predpostavka ključno navodilo za politične akcije. Hkrati pa sami dogodki kažejo, da predpostavka ni točna. Če bi namreč Slovenijo res obvladovalo dobro koordinirano ekonomsko omrežje, nova politična oblast starega ekonomskega omrežja ne bi mogla tako učinkovito razstaviti. V resnici pa je nova politična oblast navidez neosvoljivo ekonomsko trdnjavo zasedla brez pretiranega naprezanja. In praktično brez odpora.

Demontaža starega omrežja

Na začetku prejšnjega tedna je nadzorni svet zamenjal upravo podjetja Hit. Okoliščine zamenjave so bile precej zmedene, saj so iz nadzornega sveta prihajale informacije, da je stara uprava odstopila, a se je potem izkazalo, da predsednik uprave Branko Tomažič zagotovo ni odstopil. Dva člana uprave pa sta bila, kot se je reklo v pikrem samoupravnem žargonu, "odstopljena".

OK. Kdo je Branko Tomažič? Branko Tomažič je poslovnež, ki vodenje Hita prevzel v hudo občutljivem času. Sredi devetdesetih let je imel Hit težave z javno podobo, ker je tedaj veljalo, da je podjetje izvedlo zelo sporno privatizacijo. Privatizacija je potem šla v revizijo, stanje se je vrnilo na točko nič, ko je podjetje obvladovala država in lokalna skupnost. V drugi polovici devetdeset je podjetje trčilo na novo težavo - igralniška konkurenca je postajala vse ostrejša. Tomažič je podjetje stabiliziral, razširil ponudbo, matična firma Hit d.d. je prerasla v skupino z izjemno močnimi turističnimi kapacitetami, javna podoba podjetja se je normalizirala. Rezultat? Skupina Hit ni zgolj epicenter slovenske industrije zabave, hotelskih, igralniških in drugih storitev, pač pa gre za eno največjih slovenskih tovarn davčnih prispevkov. Skupina Hit letno v javno blagajno plača 29 milijard davkov in drugih prispevkov. Če ne bi bilo Hita, bi imel državni proračun resne težave. Več davkov v državni proračun natoči Petrol - jasno, bencin je posebej obdavčen s trošarino. Morda še prodajalci tobaka. Vendar je Hit davčni vir posebne sorte. Hitovi gostje prihajajo predvsem iz tujine. In gostje iz tujine so najbolj imeniten vir proračunskega denarja. Gre za davčni vir, ki ne obremenjuje domačega prebivalstva, pač pa pretežno goste iz Italije.

Ko je Tomažič stabiliziral Hit, mu je cena v gospodarskih krogih nemudoma poskočila. Povabili so ga v nadzorni svet Mercatorja, največjega podjetja v državi. In v nadzorni svet največje zavarovalnice v državi, Zavarovalnice Triglav.

Vendar Branko Tomažič ni bil edini vplivni član Hitove uprave. Član Hitove uprave Silvan Križman je bil do konca leta 2004 član nadzornega sveta Nove Kreditne banke Maribor. Tretji član Hitove uprave, Borut Jamnik, pa je bil kljub mladosti ena osrednjih osebnosti slovenske gospodarske scene. Pred prihodom v Hit - tja je prišel na začetku leta 2005 - je bil namreč predsednik uprave Kapitalske družbe. In kot predsednik uprave Kapitalske družbe je bil postavljen v nadzorne svete Krke, Luke Koper, Nove Ljubljanske banke, Žita, Lesnine ... No, ko je Jamnik prišel v Hit, je položaj v nadzornem svetu Nove Ljubljanske banke že zapustil. Zaradi bolj ali manj rednih zamenjav članov nadzornih svetov je v naslednjih mesecih izgubil praktično vse ostale vplivnejše funkcije.

Podobno se je zgodilo s predsednikom Hitove uprave, Brankom Tomažičem. Nova politična oblast je postavila nov nadzorni svet Mercatorja. Tomažič je jasno izpadel. In nov nadzorni svet Zavarovalnice Triglav. Tomažič je jasno izpadel. Trije člani Hitove uprave, ki so nekako do konca leta 2004 zasedali položaje v samem epicentru gospodarske moči (ponovimo - Borut Jamnik je tedaj služboval še kot predsednik uprave KAD-a, v Hit se je preselil na začetku leta 2005), so se s centra postopno selili na periferijo. In na prvi pomladni dan leta 2006 so bili odstavljeni še s položaja v Hitu. Zakaj? Ker so slabo gospodarili? Če sodimo po tem, koliko davkov in prispevkov država namolze v novogoriškem hotelirskem, turističnem in igralniškem gigantu, so poslovali naravnost odlično. Tomažičeva ekipa je imela tudi spodobne ideje, kaj početi v prihodnosti. Plan je bil zastavljen tako, da bi proračun iz Hita dobil še več. Zakaj so torej leteli? Odgovor je na dlani: zato, ker so bili pomembni člani omrežja "stare" ekonomske elite. In ker ima nova politična oblast vtis, da jo ("stara") ekonomska elita ogroža, je uprava ene največjih slovenskih tovarn davčnih prispevkov letela. Zgolj spotoma: če rečemo "stara" ekonomska elita, s tem ne mislimo na direktorje, ki so na položaj prišli še v časih krvavega komunističnega režima. Mislimo na direktorje, ki so firme prevzeli mnogo kasneje, denimo ob koncu devetdesetih ali celo na začetku novega tisočletja. Je pa res, da ima nova politična oblast vtis, da so ti "stari" kadri nekompatibilni z novimi časi.

Nastanek novega omrežja

Iz Nove Gorice se vrnimo v Stično. Poslovneži iz gimnazije Stična ne obvladujejo zgolj igralnic. Viktor Baraga, prvi nadzornik Hita, je tudi član nadzornega sveta Petrola, druge največje gospodarske družbe v državi. Boris Zupančič, predsednik nadzornega sveta Casinoja Portorož, pa je hkrati tudi predsednik nadzornega sveta največje časopisne hiše, Dela. Anekdoto o omrežju poslovnežev iz gimnazije Stična velja prestaviti v bolj resen, politični kontekst. Kakšne so kadrovske izbire najvplivnejših oseb slovenskega igralništva? Nadzorni svet Casinoja Portorož, ki ga vodi Boris Zupančič, je na položaj prvega človeka uprave postavil Marina Mohorčiča, v prejšnjem mandatu člana izolskega občinskega sveta, izvoljenega na listi SDS. Ko je Boris Zupančič prevzel vodenje nadzornega sveta Dela, je za predsednika uprave postavil Danila Slivnika, sicer človeka z velikimi medijskimi izkušnjami, ki pa je bil leta 1996 kandidat SDS na volitvah za državni zbor.

Nadzorni svet Hita pa je pod vodstvom Viktorja Barage za novega predsednika uprave Hita postavil Nika Trošta, med letoma 2002 in 2006 enega ključnih managerjev Istrabenza, ki ga vodi Igor Bavčar. Imenovanje Nika Trošta ni kontroverzno. Do leta 2002 je že bil član Hitove uprave, v Hitu pa je služboval tudi ob koncu osemdesetih in na začetku devetdesetih let. Sredi devetdesetih se je za krajši čas zaposlil kot direktor novogoriške podružnice NKBM; dobro pozna finančno poslovanje, ve, kaj so veliki sistemi, pozna tudi sam Hit.

Bolj pomenljiv je imenovanje druge članice uprave novogoriškega Hita, Jane Grbec. Jana Grbec, pravnica po poklicu, je sicer članica občinskega sveta Nove Gorice, izvoljena na listi SDS. Je tudi članica strokovnega sveta SDS, kjer vodi odbor za pravosodje. Hkrati je članica upravnega odbora Slovenske odškodninske družbe. Ne gre torej za to, da bi maturantje gimnazije Stična na pomembne položaje postavljali sošolce. Na pomembne položaje postavljajo strankarske tovariše najvplivnejšega maturanta gimnazije Stična, Janeza Janše. Zato centra novega omrežja ekonomske elite ne moremo iskati v ugledni gimnaziji, ki danes nosi ime po Josipu Jurčiču, pač pa v stranki. Natančneje: v strokovnem svetu SDS, torej v organu, v katerem sedi tudi nova članica uprave Hita. Mimogrede, eno od komisij strokovnega sveta SDS vodi član nadzornega sveta Hita Niko Jurca.

In ostali najpomembnejši člani strokovnega svet SDS? Robert Čehovin, denimo, ki vodi odbor za finance strokovnega sveta SDS, od lanskega leta sedi v nadzornem svetu žalskega Juteksa.

Dr. Jože Zagožen, predsednik odbora za gospodarstvo, je predsednik uprave Holdinga slovenskih elektrarn. Hkrati skupaj z Viktorjem Barago sedi v nadzornem svetu Petrola. Andrej Aplenc, ki v odboru za gospodarstvo vodi komisijo za energetiko, je nadzornik v Elesu in Holdingu slovenskih elektrarn. Drago Marolt, ki vodi komisijo za podjetništvo in malo gospodarstvo, je nadzornik v Geoplinu. Peter Sušnik, ljubljanski mestni svetnik, nadzira posle ljubljanske Termoelektrarne - Toplarne in blejskega podjetja Lip. Dr. Edo Pirkmajer, ki vodi komisijo za evropske zadeve, nadzira poslovanje Kapitalske družbe in Pozavarovalnice Sava. Boštjana Krambergerja, ki v strokovnem svetu SDS vodi komisijo za makroekonomske zadeve, najdemo v nadzornem svetu Triglava, finančne družbe.

Predsednik odbora za javno upravo Božo Predalič, sicer tudi generalni sekretar vlade, nadzira poslovanje Istrabenza, hkrati pa sedi v nadzornem svetu Slovenske odškodninske družbe. Dr. Boris Gaberščik, ki vodi odbor za okolje strokovnega sveta SDS, sedi v nadzornem svetu Kapitalske družbe. Član odbora za okolje Niko Jurca je hkrati član nadzornega sveta novogoriškega Hita. Boštjan Rigler, ki vodi odbor za promet, je predsednik nadzornega sveta Intereurope. Dr. Jurij Tasič, predsednik odbora za znanost, sedi v nadzornem svetu visokotehnološkega podjetja Fotona. Član odbora za znanost dr. Franc Vodopivec pa nadzira posle Slovenske industrije jekla.

Sedanjim članom strokovnega sveta SDS lahko prištejemo še tiste bivše člane, ki so strokovni svet sestavljali, ko je bila SDS še v opoziciji, danes pa zasedajo pomembne položaje v državni upravi. Dr. Peter Verlič, ki je leta 2004 vodil odbor za promet, danes pa je državni sekretar na ministrstvu za promet, sedi v nadzornih svetih Darsa, Luke Koper in Slovenskih železnic. Tomaž Toplak, ki je leta 2004 vodil odbor za gospodarstvo, danes vodi Kapitalsko družbo, hkrati pa nadzira posle Istrabenza, Abanke in Zavarovalnice Triglav. Matjaž Janša, ki je vodil komisijo za informacijsko družbo, danes nadzira posle Pošte. Zaradi pritiska evropske komisije pa se je moral umakniti iz nadzornega sveta Telekoma. Andrej Vizjak, ki je v strokovnem svetu SDS leta 2004 vodil odbor za družino, je danes minister za gospodarstvo, hkrati pa nadzira poslovanje Holdinga slovenskih elektrarn.

Novi direktorji na borzi

In? So novi gospodarji ekonomskega omrežja poslovno uspešni? Ali vzbujajo zaupanje? Na kratki rok si lahko pomagamo zgolj z borznimi indeksi. Ali cene delnic podjetij, ki jih vodijo novi kadri, padajo ali naraščajo? Ker je slovenski borzni trg, kot se reče, bolj plitve sorte, so borzni kazalci relativno nezanesljivi.

Omenili smo, da nadzorni svet Intereurope vodi Boštjan Rigler, vodja odbora strokovnega sveta SDS za promet. Novi direktor Intereurope pa je Andrej Lovšin, prav tako član SDS. 17. januarja, ko je bil Lovšin imenovan za predsednika uprave Intereurope, je bila delnica podjetja vredna 5.377,48 SIT. V petek, 24. marca, je bila delnica vredna 4.720,59 SIT.

Ko je Danilo Slivnik 20. januar 2006 prevzel vodenje uprave Dela, je vrednost delnice znašala 29.000 SIT. 24. marca je vrednost delnice znašala 24.527,78 SIT.

Nadzorni svet Luke Koper je Roberta Časarja na čelo podjetja postavil 24. oktobra 2005. Tedaj je bila delnica Luke Koper vredna 7.082,25 SIT. 24. marca je bila vredna 5.927,39 SIT.

Vendar bi bil sklep, da borza ne zaupa kadrovski politiki vladajoče koalicije, preveč površen. Gibanje delnic Luke Koper je povezano predvsem z vprašanjem, čigavi so objekti, postavljeni v Luki Koper. Zemljišče je državno. So državni tudi objekti? Nejasen lastniški statusa objektov, ki se je pojavil z novim zakonom o pristaniščih, vpliva tudi na vrednost delnic.

Tudi gibanje delnic Intereurope moramo postaviti v širši kontekst. Predvsem gre za vprašanje, kako bo na pogoje poslovanja Intereurope vplivalo članstvo v Evropski uniji.

Ob iskanju razlogov za gibanje delnic Dela pa je težko najti objektivne zunanje razloge, ki bi pojasnjevali padajočo krivuljo.

Kaj bo torej z napovedano reformo? V bistvu je vprašanje nepomembno. Medtem ko smo čakali na reformo, se je že zgodila revolucija.