Milijarde za orožje

Po načrtih naj bi naša država za oborožene sile v prihodnjih letih namenila 2 odstotka BDP oziroma malce manj kot 200 milijard tolarjev na leto. Pri tej številki naj bi šlo zgolj za priporočilo Nata, ki pa ga veliko starih članic ne upošteva. Po višini so sredstva, ki jih članice Nata namenjajo za oboroževanje, zelo različna. Tradicionalno najbolj militantne članice, ki se počutijo najbolj ogrožene, ali pa tiste, ki imajo zelo razvito vojaško industrijo, katere izdelke množično izvažajo, namenjajo za oboroževanje več denarja, druge precej manj. Slovenija si očitno želi v družbo prvih. Slovenska vojska se je začela bogato oboroževati.

Nabava novega orožja in opreme je posledica pred slabima dvema letoma sprejete resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske, ki jo je sprejel državni zbor, in srednjeročnega obrambnega programa 2005-2010. Po obrambnem načrtu 2005-2010 bodo celotni obrambni stroški v tem obdobju znašali 886 milijard tolarjev (3.649,59 milijarde evrov) oziroma od 140 do 180 milijard tolarjev na leto. Obrambni izdatki naj bi letos predvidoma znašali 1,78 odstotka BDP, drugo leto že 1,87 odstotka BDP, od leta 2008 pa 2 odstotka BDP, kar naj bi postal dolgoročni slovenski letni delež za oboroževanje.

Nakup 135 oklepnikov 8 x 8 za 63 milijard tolarjev, ki pravkar poteka, je samo eden od načrtovanih vojaških izdatkov. Nova kolesna oklepna vozila bodo v Slovenski vojski postopoma zamenjala tanke. S tem namenom so v začetku leta konzervirali pred nekaj leti prenovljene tanke T-55 (prenova je stala okoli 12 milijard tolarjev) v strateško rezervo, ker pač ne ustrezajo novim Natovim vojaškim doktrinam. To je pri nekaterih članicah povzročilo precej negodovanja. Minister za obrambo Karl Erjavec je na šesti nujni seji odbora za obrambo DZ, ki je bila 20. aprila, pojasnjeval, "da je uvajanje oklepnih kolesnih vozil v Slovensko vojsko sestavni del preoblikovanja obrambnega sistema". Slovenija že ima 72 lahkih oklepnih vozil 6 x 6, to so znameniti Valuki, zdaj naj bi se še izdatneje opremila z oklepnimi bojnimi vozili 8 x 8 z različnimi nadgradnjami. "Koncept Nata temelji na obrambi, ki je daleč od domačih meja. Zato je treba zagotoviti takšne oklepnike, ki jih je mogoče tudi premeščati na različne konce sveta, kar pomeni, da jih je mogoče naložiti na srednje veliko transportno letalo," je nakup odbornikom DZ pojasnjeval Erjavec. Vojak, ki brani domovino daleč od njenih meja, mora biti pač primerno opremljen - po Natovih standardih.

Ladje, letala, puške, rakete ...

Kaj vse bo torej nabavila Slovenska vojska? Oklepna vozila 8 x 8 so le del nove oborožitve, s katero bodo opremljeni slovenski vojaki. Bojna vozila in njihova oprema, poleg 135 oklepnikov 8 x 8 bo Slovenska vojska nabavila še 52 oklepnikov 6 x 6 in izvidniška ter oklepna vozila za radiološko, kemično in biološko zaščito (RKB), naj bi stali 88,4 milijarde tolarjev (368,15 milijona evrov). Nova inženirska oprema naj bi stala 5,8 milijarde tolarjev (24,11 milijona evrov). Dodatna transportna in druga nebojna vozila pa 7,9 milijarde tolarjev (33,01 milijona evrov).

Poleg dobavitelja ostrostrelskih pušk in mitraljezov, ki jih je Slovenska vojska nekaj že nabavila, naj bi bil neuradno znan tudi dobavitelj novih avtomatskih pušk; teh naj bi Slovenija po obrambnem načrtu 2005-2010 nabavila kar 14.100 in bodo zamenjale stare kalašnikovke. Slovenska vojska bo dobila avtomatsko puško FN F2000, ki jo proizvaja belgijski FN Herstal. V Sloveniji ga zastopa podjetje Arex in Slovenska vojska je pri njem že nabavila mitraljeze in ostrostrelske puške istega proizvajalca. Nove avtomatske puške naj bi bile zelo sodobne, toda slovenski vojaki bodo vendarle nekakšni poskusni zajčki, saj novih belgijskih avtomatskih pušk množično ne uporablja nobena druga vojska, niti niso bile preizkušene v vojnih razmerah.

V oborožitvi Slovenske vojske ne bo novo samo lahko orožje. Poleg novih avtomatskih in ostrostrelskih pušk bo nabavljeno še novo protioklepno orožje, celotna vrednost nakupa pa naj bi znašala 9.759 milijard tolarjev (40,6 milijona evrov). Hkrati naj bi v prihodnjih letih kupili tudi nove raketne sisteme za protioklepni boj in zračno obrambo, slovenske davkoplačevalce pa bodo stali 17,1 milijarde tolarjev (71,2 milijona evrov). To seveda še ni vse. Rakete za raketne sisteme bodo predvidoma stale 1,3 milijarde tolarjev (5,47 milijona evrov).

Slovenska vojska vsekakor ne bo ostala na tleh. Vendar v nebo ne bo šla le z raketami. Za zrakoplove - srednje velika transportna letala (najverjetneje se bodo odločili za nakup oziroma najem priljubljenih transportnih letal Lockheed Martin Hercules C-130, saj sta vozili Patria AMV in Pandur II prilagojeni za prevoze z njimi) -, šolski helikopter in nadgradnjo transportnih zmogljivosti helikopterjev je v programu namenjenih 15,55 milijarde tolarjev (64,8 milijona evrov). Nova elektronska in komunikacijska oprema je ocenjena na 19,15 milijarde tolarjev (79,75 milijona evrov). V to so vključena tudi nova izvidniška brezpilotna letala kratkega in zelo kratkega dosega v vrednosti 3,6 milijarde tolarjev (15 milijonov evrov). Ob nabavi nove elektronske komunikacijske opreme bo potekala modernizacija sedanjih prevoznih in prenosnih naprav izraelske proizvodnje Tadiran. Te je Slovenija nabavila pred dobrim desetletjem. Tadirani so poleg moderniziranih tankov T-55 druga izraelska vojaška oprema, ki bo šla iz uporabe.

Ker ima Slovenija tudi morje, naj bi za novo hitro patruljno ladjo namenili 2 milijardi tolarjev (8,3 milijona evrov), druga pomorska oprema in sistemi za podvodno delovanje pa naj bi stali 600 milijonov tolarjev (2,5 milijona evrov).

K vsemu temu je treba prišteti še strelivo in minsko-eksplozivna sredstva, ki naj bi stala okoli 15 milijard tolarjev (62,5 milijona evrov), preostala oprema pa še dodatnih 21 milijard tolarjev (87,5 milijona evrov). Skupaj naj bi Slovenija torej samo za novo vojaško opremo v letih 2005-2010 odštela približno 167,5 milijarde tolarjev (698 milijonov evrov). Prav tako bo velik del sredstev namenjen nacionalnim vojaškim gradnjam, približno 28,5 milijarde tolarjev ali 118,61 milijona evrov. S temi sredstvi naj bi obnovili sedanje vojašnice. Glavna pozornost pa bo usmerjena k letališču Cerklje, kjer naj bi že do leta 2008 spet uredili spodobno glavno slovensko vojaško letališče. Prenova letališča Cerklje, kjer naj bi rekonstruirali in posodobili nadzorni stolp in zgradili letalske hangarje in drugo infrastrukturo, naj bi stala 6,441 milijarde tolarjev (26,8 milijona evrov). Sicer pa bosta tam dobila domicil helikopterski bataljon in tudi letalska šola. Del slovenske letalske baze bo še naprej ostal na vojaškem delu brniškega letališča.

Po finančnih predvidevanjih obrambnega načrta naj bi le operativni stroški Slovenske vojske znašali 660 milijard tolarjev (2,7 milijarde evrov), poleg plač pa naj bi največji strošek pomenile operacije Slovenske vojske in vzdrževanje, kar naj bi znašalo približno 197 milijard tolarjev (821 milijonov evrov).

Kako zapraviti 2 odstotka BDP

Orožarske zneske, ki smo jih našteli, naj bi Slovenija odštela do konca leta 2010. Toda tudi v prihodnje naj bi se zneski, namenjeni vojaškim silam, samo še zviševali, če se bo večal tudi slovenski BDP. Toda kako zapraviti ta sredstva ? Nakupi nove in nove vojaške opreme bodo najbrž postajali vedno bolj nesmiselni. Nekateri špekulativno namigujejo, da bo Slovenija predvidena 2 odstotka BDP zapravila tako, da bo nabavila lovska letala. Prestrezniki namreč stanejo zelo veliko in Slovenska vojska bi s takim nakupom za daljše obdobje zapolnila kvoto dveh odstotkov BDP, kolikor se je zavezala porabiti za vojsko ob včlanitvi v zvezo Nato. Minister Erjavec je sicer pred obrambnim odborom DZ zavrnil vse namige o nakupu ali najemu lovskih letal in poudaril, da je za Nato trenutna rešitev, da naše ozemlje varujejo italijanska letala, povsem ustrezna. "... seveda smo pa dolžni kot ministrstvo za obrambo proučiti tudi možnosti za dolgoročno rešitev tega problema ..." je povedal Erjavec, ki je s svojimi izjavami že zavajal javnost, denimo ob obljubi, da slovenski vojaki ne bodo šli v Irak. Erjavec naj bi se, kot pravijo naši viri, navduševal nad zamislijo o eskadrilji slovenskih lovskih letal. Slovenska vojska pa bo tako ali tako morala vlagati v nove letalske sile, saj bo v Cerkljah letalska šola, ki naj bi jo vsako leto končalo osem pilotov.

Druga možnost, kako učinkovito zapraviti obrambni denar, je ekstenzivno sodelovanje Slovenske vojske v vseh mogočih svetovnih konfliktnih žariščih. Slovenska vojska se za to smer delovanja bogato opremlja, saj že ima premično bolnišnico, v prihodnosti pa naj bi poleg treh motoriziranih bataljonov v mednarodnih operacijah lahko deloval tudi RKB-bataljon. Minister Erjavec je državnim svetnikom na dvainštirideseti seji DS, kjer je predstavljal aktualne obrambne naloge, povedal, da smo za zdaj v tujini angažirani z 240 pripadniki Slovenske vojske, to pomeni 3,7 odstotka sestava kopenske komponente Slovenske vojske. "Naj povem, da je to dokaj visok odstotek, ker nekako po Natovih standardih naj bi bil ta delež 4-odstoten. Naj povem, da bomo v naslednjih letih še povečevali to našo prisotnost in nekako računamo, da bomo ta odstotek povečali do 11 odstotkov ..." je še povedal minister. Erjavec je torej pojasnil, da MORS načrtuje, da bo Slovenija na mednarodne misije od Afganistana in Iraka do Konga .... pošiljala, gledano v odstotkih, skoraj trikrat več vojakov kot druge članice Nata.