Mednarodna tiralica za duhovnikom

"Na šmarnično nedeljo, 14. maja, smo v župniji Kovor pripravili misijonsko tombolo, zbrana sredstva (450.000 SIT) pa namenili misijonu v Malaviju, kjer delujeta naša rojaka pater Stanko Rozman in Franci Frantar." Takšno sporočilo je bilo pred dvema mesecema objavljeno na spletni strani župnije Janeza Krstnika v Kovorju. Na prvi pogled sicer ni nič posebnega. Župnija, ki leži tik ob Tržiču, je pač pripravila misijonsko tombolo. Zadetkov je bilo za polno veroučno učilnico. Glavna nagrada je bilo solidno kolo. V Kovorju so s prodanimi srečkami zbirali denar za prebivalce revne afriške državice Malavi, za katere med drugim skrbita dva Slovenca, ki izvirata prav iz njihovega kraja. Eden izmed njiju, Stanko Rozman, je znani misijonar, ki že tri desetletja živi v Afriki. Drugi, Franci Frantar, pa je marsikomu manj znan. Dolgo je bil priljubljeni župnik v župniji Kašelj - Zalog, ki leži na vzhodnih obronkih Ljubljane. Ljubljanski pravosodni organi pa se ga spomnijo po nečem drugem. Zoper Frantarja že več let poteka sodni postopek, v katerem ga obtožnica bremeni, da naj bi storil nadaljevani spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let. Ker se Frantar sojenja ni udeleževal, je bila avgusta lani za njim razpisana mednarodna tiralica. Franci Frantar je torej za organe pregona WANTED. Novička s spletne strani kovorske župnije je zato veliko pomembnejša, kot se zdi na prvi pogled. Dokazuje, da je pogrešani Frantar trenutno v Malaviju. Kaže pa tudi na to, da duhovnik, ki je v Sloveniji obtožen pedofilije, živi in dela v misijonu, kjer je ena glavnih prioritet skrb za otroke.

Od ovadbe do tiralice

Franci Frantar, letnik 1947, je bil mašniško posvečen leta 1972. Sprva je bil duhovnik v župniji Ljubljana Polje. Ko se je od te leta 1975 odcepila župnija Kašelj - Zalog, pa je postal njen prvi župnik. Med domačini je bil silno priljubljen, mnogi so ga klicali kar Franci in tudi sam se je veliko družil s svojimi župljani. Sedež kašeljske župnije je bil sprva v miniaturni rumeni cerkvici sv. Andreja v Spodnjem Kašlju. In Frantar se je ves čas zavzemal za gradnjo nove cerkve. Šele leta 1999 je začelo v Zalogu poleg šole in vrtcev rasti novo, prostrano, vendar nizko opečnato-sivo poslopje z betonskim zvonikom, kjer je danes novi sedež župnije Kašelj - Zalog. Frantar dokončanega objekta, v katerem imajo celo namizni nogomet, najverjetneje ni videl. Prej je namreč zapustil kašeljsko župnijo.

Leta 2000 je župnika Frantarja ena od krajank ovadila, da naj bi jo bil spolno zlorabljal v letih 1990 in 1991, ko je bila še deklica, stara približno deset let. Zdaj že polnoletno dekle naj bi se v otroških letih zaupalo nekaj vrstnikom, ti pa naj bi bili pripravljeni o tem pričati tudi na sodišču. Po naših informacijah se okolica na dekletovo prijavo ni odzvala z razumevanjem. Ravno nasprotno, dekle naj bi bilo v majhnem vaškem okolišu deležno vse prej kot sočutnih besed.

Frantar je kmalu zatem, ko je bila vložena ovadba zoper njega, zapustil kašeljsko župnijo, ki jo je sicer vodil 25 let. Vendar potem ni nastopil službe, kjer do konca postopka ne bi imel stika z otroki. Postal je namreč župnik v Dolenji vasi pri Ribnici. Nato se je preselil v Olimje, kjer pa ni deloval kot župnik, temveč menda kot oskrbnik cerkva. Na vprašanje, zakaj je bil Frantar premeščen iz kašeljske župnije in ali je bil premeščen na lastno željo ali na željo nadrejenih, nam na Tiskovnem uradu Slovenske škofovske konference (SŠK) niso odgovorili. Kako pa so njegov odhod sprejeli v župniji Kašelj - Zalog? "Ko je odšel, je bil to zame velik šok. 13. avgusta smo imeli poslovilno mašo. To je bil eden najbolj čustvenih dogodkov, kar sem jih doživel," nam je povedal svetlolasi fant, ki smo ga srečali pred zaloško cerkvijo. "Bil je eden od najbolj fantastičnih ljudi, kar sem jih srečal. Mi smo se sicer navadili na novega župnika, ki je zelo fajn. Ampak on je bil naš idejni vodja. Zaradi njega se je tukaj dogajalo. Vse je poznal, vsi so poznali njega. In prav to ga je pokopalo, da je bil preveč domač z ljudmi." Torej je gotovo slišal tudi za obtožbe, ki nekdanjega župnika bremenijo spolnega nadlegovanja otroka? "O tem nisva nikoli govorila. Jaz ga nisem nikoli vprašal in on ni nikoli nič omenjal. Kakor jaz vem, je bil pred približno tremi leti na sodišču oproščen." Mladeniča smo podučili, da to ne drži. Da postopek še zdaleč ni končan. Povedal nam je, da za to ni vedel. Potem se je začela večerna maša. V cerkev sta vstopila sedanji župnik Tone Perčič in svetlolasi fant, ki mu je pri maši ministriral.

Zakaj se sodni postopek zoper nekdanjega kašeljskega župnika Francija Frantarja ni končal?

Ljubljansko tožilstvo je avgusta 2001 na Okrožno sodišče v Ljubljani vložilo obtožbo zoper Frantarja. V obtožnici so zapisali, da naj bi storil nadaljevano kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Takšno dejanje se po kazenskem zakoniku kaznuje z zaporom od enega od desetih let. Obtožnica je bila Frantarju vročena januarja 2002 in s tem je postala pravnomočna. Čeprav so pravnomočne obtožnice načeloma javne, nam obtožnice zoper Frantarja na tožilstvu niso želeli pokazati. Menijo, da bi lahko razkritje dokumenta "v mediju z visoko naklado, kot je Mladina"... "predvsem zaradi vrste kaznivega dejanja" le še dodatno prizadelo oškodovano dekle.

Kmalu potem ko je bila Frantarju vročena obtožnica, je sodišče razpisalo glavno obravnavo. A Frantar se je ni udeležil. Zaradi zdravstvenih razlogov se je opravičil. Tudi drugič se je opravičil. In nato še tretjič. Ko je sodišče glavno obravnavo razpisalo četrtič, pa Frantarju vabila ni bilo več mogoče vročiti. Tudi peti poskus je bil neuspešen. In šesti. In sedmi. Tožilstvo je medtem le posumilo, da se Frantar izogiba sodni obravnavi. Zato je sodišču predlagalo, naj odredi pripor zoper njega. Sodišče je to storilo oktobra 2004. A Frantarja niso zaprli. Ker ga niso našli. Sodišče je nazadnje "po poizvedbah preko slovenskih varnostnih organov prišlo do podatka, da se obdolženi ne nahaja v Republiki Sloveniji". Zato je sodišče julija 2005 policiji posredovalo vse potrebne podatke za razpis mednarodne tiralice.

Kot so nam povedali na generalni policijski upravi, sta bila 25. avgusta 2005 razpisana mednarodna tiralica in evropski nalog za prijetje in predajo Franca Frantarja. Mednarodna tiralica je razpisana v okviru GS Interpola po vseh državah članicah, prav tako pa je v evidenci iskanih oseb (ASF), ki je dostopna vsem državam članicam. A policistom Frantarja do danes, torej po skoraj letu dni iskanja, še ni uspelo izslediti: "Omenjena oseba se še vedno nahaja na begu."

Patrov pomočnik Franci

Fant, s katerim smo se pogovarjali pred zaloško cerkvijo, je bil skorajda edini domačin iz kašeljske župnije, ki je bil pripravljen z nami v živo ali po telefonu spregovoriti o nekdanjem župniku. Frantar je namreč kljub obtožbam o spolnem napadu na otroka še danes zelo dobro zapisan med ljudmi. Zato se praviloma nihče ne spomni ničesar več. Starejša gospa, ki smo jo srečali na eni od kašeljskih cest, je začela denimo takoj, ko smo omenili Frantarjevo ime, in še preden smo sploh zastavili vprašanje, zmajevati z glavo. "Ne, ne, ne, nič ne vem o tem. Nič nisem slišala." Mamici z majhnimi otroki nista vedeli ničesar. "Mi smo priseljenci," je dejala ena izmed njiju. A odgovor druge nam je dal vedeti, da vendarle vesta, o čem govorimo. "Naši otroci so premajhni, da bi karkoli vedeli." Tudi možje, ki smo jih srečali v vaških lokalih, ne vedo ničesar več. Čeprav so nekatere naša vprašanja vidno razburila.

Zanimivo pa je, da nam je kljub siceršnjemu molku med domačini uspelo izvedeti, kje trenutno živi njihov nekdanji župnik. Najprej so nam dobro obveščeni povedali le, da je odšel "v tople kraje". Drugi so bili natančnejši. Slišali so, da živi v Afriki. Dobili pa smo tudi čisto konkretne informacije. "Zdaj je že kakšna tri leta v misijonu v Malaviju. Sem se, odkar je odšel tja, ni vrnil. Tam mu je zelo všeč."

Frantar torej zadnja tri leta živi na jugu Afrike. To pomeni, da je bil v času, ko je sodišče odredilo njegovo priprtje, v tujini že vsaj leto dni. In da je bil v času, ko je bila za njim razpisana mednarodna tiralica, v tujini že vsaj dve leti. Po naših informacijah naj bi najprej odpotoval v Zambijo. Njegov zadnji znani naslov naj bi bil St. Josephs Catholic Church v Nangomi. Zanimivo, na istem naslovu deluje tudi konzulat Republike Slovenije v Zambiji. Nato naj bi odpotoval proti vzhodu v Malavi, eno najrevnejših držav afriške celine, ki jo poleg aidsa najbolj pestita pomanjkanje vode in lakota.

V malavijskem kraju Kasung, ki šteje 40.000 ljudi, živi eden najbolj znanih slovenskih misijonarjev, jezuit pater Stanko Rozman. Dolgo je deloval v Zambiji, kjer je poskrbel za gradnjo nekaj cerkva in bolnišnice, nato pa se je preselil v Malavi, kjer se je med drugim posvetil iskanju vode in kopanju vodnjakov. V Sloveniji je bržkone najbolj znan prav po humanitarnih akcijah, s katerimi je pomagal zbirati denar za gradnjo vodnjakov v Malaviju. Pater Stanko je večkrat javno poudarjal tudi, da želi še posebej pomagati malavijskim otrokom, ki so izgubili starše zaradi aidsa. Tako je številne Slovence prepričal, da so postali botri malavijskim sirotam in jim s tem omogočili šolanje. Iz več različnih virov pa smo izvedeli, da patru Stanku pri delu, ki vključuje tudi skrb za otroke, zadnja leta pomaga pogrešani duhovnik Franci Frantar. To navsezadnje potrjuje tudi zapis s spletne strani kovorske župnije. Temu pa daje še dodatno težo zapis s spletne stran učencev OŠ Preska, ki so letos zbirali denar za prebivalce Malavija. Ko je eden izmed učencev pisal patru Stanku, je dobil naslednji odgovor. "Hvala za trud, ki ga namenjaš za pomoč revnim prebivalcem, ki za vsakdanje življenje potrebujejo pitno vodo." Zahvalo je podpisal "patrov pomočnik Franci".

Čeprav slovenska policija Frantarja z mednarodno tiralico išče že skoraj leto dni, smo uspeli sami kraj njegovega trenutnega bivanja izslediti v razmeroma kratkem času. Zakaj je torej Frantar še vedno na begu? Ali ga je slovenska policija iskala tudi v Malaviju? Z generalne policijske uprave so nam sporočili, da nam podatkov o tem, "s katerimi državami NCB Interpola Slovenije kontaktira v zvezi s konkretno mednarodno tiralico", ne morejo posredovati.

Pomoč pri begu

Zakaj je duhovnik Frantar, namesto da bi se udeležil sojenja, odpotoval v Afriko? Eden izmed dobro obveščenih in Frantarju naklonjenih prebivalcev župnije Kašelj - Zalog nam je kot iz topa izstrelil: "Zdravstveno." Frantar naj bi imel, potem ko je bila vložena ovadba zoper njega, res težave z zdravjem. A če je v Malavi odpotoval zaradi zdravstvenih težav, je to najmanj nenavadno. Ne le zaradi tamkajšnjega subtropskega podnebja, temveč tudi zato, ker obstaja v Malaviju velika verjetnost za okužbo s hepatitisom A, tifusom, malarijo, za obolenje z zajedavsko boleznijo schistosomiazo ... Kljub vsemu se zdi bolj verjetno, da je Frantar Slovenijo zapustil zato, da bi se izognil zoprnemu sojenju.

A kako je sploh odšel v Afriko? V misijone načeloma ni mogoče odpotovati kar čez noč. V Misijonskem središču Slovenije pravijo, da v primeru, ko želi misijonar postati duhovnik, o tem odloča škof. Če želi misijonar postati redovnik, o tem odloča redovna skupnost. Laiški misijonarji, prostovoljci, ki so tudi sicer aktivni v svojih župnijah, pa morajo najprej skozi dveletne priprave. Frantar po naših informacijah teh priprav ni opravil. Kakšno vlogo je imel torej pri Frantarjevemu odhodu iz Slovenije njegov delodajalec, slovenska rimskokatoliška cerkev (RKC)? So duhovniku, obtoženemu pedofilije, pomagali v tujino, da ne bi dodatno omadeževali svojega ugleda?

Na policiji pravijo, da jim ni znano, ali je Frantarja v Zambijo in Malavi poslala slovenska RKC. Tam pa na naša vprašanja v zvezi z duhovnikom Frantarjem, njegovim odhodom v tujino in njegovo trenutno zvezo z RKC sprva niso želeli odgovoriti. Primer naj bi komentirali šele, ko naj bi bil preiskovalni postopek končan. Pozneje so nam vendarle poslali svoje načelno mnenje. Tiskovni predstavnik SŠK dr. Andrej Saje je zapisal, da v primeru, da duhovnik otroka ali mladostnika spolno zlorabi, temu povzroči moralno škodo, s tem pa škoduje tudi cerkvi in njeni verodostojnosti. Kako pa se je v konkretnem primeru odzvala RKC? Znano je le to, da je Frantar sprva delo v župniji Kašelj - Zalog zamenjal za delo v drugi župniji. Ali je RKC proti njemu sprožila postopek na cerkvenem sodišču, kar naj bi načeloma storila v takšnih primerih, nam ni uspelo izvedeti. Kakšno pa je načelno mnenje RKC o Frantarjevem odhodu v Afriko? "Stališče Cerkve je, da se mora osumljeni kaznivega dejanja udeleževati zaslišanj. Če je kdo osumljen, mora sodelovati z organi pregona." Saje je tudi zanikal, da bi Frantarju pri odhodu v Afriko pomagala RKC. "Duhovnik ljubljanske nadškofije Franc Frantar je ljubljansko nadškofijo oziroma Slovenijo zapustil samovoljno in brez posredovanja. Kot so nam pozneje povedali v Misijonskem središču Slovenije, naj bi Frantar v Malavi odšel na povabilo svojega rojaka patra Stanka Rozmana. Dodali so, da naj bi bil ta s Frantarjevim dosedanjim delom izredno zadovoljen. Vprašanje pa je, zakaj glede na to, da spremljajo Frantarjevo življenje v Malaviju, svojih verodostojnih informacij doslej očitno niso delili s policijo v tolikšni meri, da bi lahko prispevali k Frantarjevi aretaciji oziroma njegovi vrnitvi v Slovenijo.

Ker ima informacije o tem, kje je trenutno Franc Frantar, kje natančno živi in kaj dela, očitno veliko število ljudi in tudi institucije, se zdi popolnoma nerazumljivo, zakaj ga policija doslej še ni izsledila. Kako pa svoje razloge za odhod v Malavi in za neudeleževanje sojenja pojasnjuje sam Franc Frantar? Ker se na telefon misijona v Kasungu ni oglašal nihče, smo vprašanja poslali na elektronski naslov patra Stanka Rozmana. Frantarja smo tako vprašali, ali je seznanjen s tem, da sta bila zoper njega razpisana mednarodna tiralica ter evropski nalog za prijetje in predajo. Vprašali smo ga tudi, zakaj se - če je s tem seznanjen - ne vrne v Slovenijo in oblastem pojasni svojo odsotnost. Vprašali pa smo ga tudi, ali se bo, če za tiralico doslej ni vedel, v Slovenijo vrnil zdaj, ko je z njo seznanjen. Niti pater Stanko Rozman niti duhovnik Franci Frantar na naša vprašanja do zaključka redakcije nista odgovorila. Morda bi bilo drugače, če bi jima ta vprašanja osebno zastavila policija. Država Malavi je namreč članica Interpola.