Kdo bi volil Zares?

"Mi odkrito povemo, da je vse skupaj začetek, pobuda za ustanovitev politične stranke. Ne skrivamo tega, kaj je naslednji korak. In da s politično stranko nameravamo iti na volitve," je minuli teden za Mladino povedal Matej Lahovnik. Z "mi" je seveda mislil združenje Zares (ZZ), ki ga je ustanovila poslanska skupina šesterice nekdanjih poslancev LDS. Društvo ima v parlamentu razmeroma veliko moč, šest poslancev je več kot vladni DeSUS, enako število poslancev imajo pri SNS in samo enega več pri SLS. Po površni politični aritmetiki bi bil Zares trenutno na volitvah vreden dobrih 50.000 glasov. A to so ugibanja, slovensko volilno telo je namreč v obdobju prestrukturiranja, politična moč LDS pada, volilci LDS in tudi razočarani volilci zmagovite vladne koalicije pa množično prestopajo k Pahorjevim socialdemokratom. V tem prelivanju volilnih preferenc se je pojavila pobuda o novi stranki. Kakšna je torej realna politična teža ZZ in kako se je na politični coming out odzvalo javno mnenje?

Mladina je pri Agenciji Ninamedia naročila posebno javnomnenjsko analizo. Raziskava, ki je potekala na standardiziranem vzorcu, je poskušala izmeriti morebitno priljubljenost Lahovnikove poslanske skupine in društva. Rezultati analize so bili nepričakovani. Kljub temu da Zares obstaja šele nekaj dni, kljub temu da je brez programa in pravih voditeljev, javnomnenjska analiza ni samo zaznala njegove prepoznavnosti, pač pa je nakazala, da bi lahko imela bodoča stranka v slovenski politiki velik vpliv. Na neposredno vprašanje, ali bi anketiranec na naslednjih državnozborskih volitvah volil stranko, ki naj bi nastala iz društva Zares, je pozitivno odgovorilo kar 16,8 % vprašanih. ZZ ne bi volilo skoraj 45 %, jasnega mnenja o tem vprašanju pa nima 38,4 % anketirancev. Tolikšna podpora je nepričakovana, merjenje je bilo opravljeno le nekaj dni po medijskem razkritju novega društva, še preden je stranka sploh dobila prepoznaven političen program in pravo ime.

Rezultat Zares je sicer deloma primerljiv z vprašanjem novembrskega Politbarometra o podpori fantomskima strankama Kučana in Drnovška. Politbarometer je v obeh primerih sicer izmeril višjo naklonjenost, vendar gre pri obeh predsednikih za bistveno vplivnejši, starejši in bolj prepoznavni osebnosti, kot je šesterica poslancev. Podpora bodoči strani društva Zares je tudi manjša od tiste, ki jo je bila neposredno po lokalnih volitvah deležna morebitna stranka Zorana Jankovića. A tudi pri ljubljanskem županu gre za prepoznavno javno osebnost, z znanim poslovnim in političnimi pedigrejem. Pri vprašanju o podpori stranke društva Zares sicer ni bilo omenjeno ime nobenega politika.

Vse tri omenjene raziskave nakazujejo, da slovensko politično telo ni zadovoljno s ponudbo na strankarskem trgu in da bi lahko razmeroma velik delež volilcev hitro poiskal novo blagovno znamko, če bi se seveda ta pojavila in se znala prodati.

Nemirna levica

Kakšne so podrobnosti Mladinine raziskave? Agencija Ninamedia je anketirancem postavila tri vprašanja. V prvem so se merile volilne odločitve z državnozborskih volitev leta 2004. Pridobljeni rezultat je seveda bistveno drugačen od realnega volilnega rezultata, a razmerja med največjimi strankami so podobna kot tista, ki jih je ugotovila republiška volilna komisija. Z drugim vprašanjem se je poskušalo ugotoviti, koliko ljudi bi volilo stranko, ki bi nastala iz združenja Zares, v tretjem pa, kakšna bi bila to nedeljo njihova odločitev, če te nove stranke (ali katerekoli druge) na državnozborskih volitvah leta 2008 ne bo. Neposrednega soočenja med ZZ in ostalimi parlamentarnimi strankami nismo merili, saj Zares kot stranka ne obstaja. Omenjeno vprašanje smo zastavili zgolj zato, ker smo želeli ugotoviti, kateri so tisti volilci, ki bi lahko leta 2008 prešli k Zares.

Stranko, nastalo iz društva Zares, bi torej izbralo 16,8 % vprašanih. Križanje podatkov, pridobljenih iz odgovorov anketirancev, pa pokaže, da bi Zares volili predvsem anketiranci, ki se sicer izrekajo kot volilci LDS (29,6 %), Desusa (26,7 %), SD (19,4 %) in tisti, ki so neopredeljeni (19,2 %). Torej predvsem volilci levice in tisti, ki so se v preteklem obdobju umaknili med neopredeljene. Pričakovano ima Zares manj podpornikov pri volilcih vladne koalicije in SNS (zapisani deleži sicer so zaradi velikosti vzorca samo orientacija).

Podoben rezultat je tudi pri vprašanju, kako so potencialni volilci ZZ volili leta 2004. Kot trdijo sami, so v veliki meri takrat še Ropovo LDS in Pahorjevo SD, nekaj pa tudi SDS. Dejstvo, da se lahko potencialni volilci Zares rekrutirajo tudi iz nekdanjih podpornikov SDS, je presenetljivo samo na prvi pogled. Janševa stranka je namreč na volitvah leta 2004 prepričala tudi tako imenovani mehki del volilnega telesa, ki praviloma izbere "svojega favorita" le nekaj dni pred volitvami. Tudi zaradi fenomena "zadnjega tedna" jeseni leta 2004 pri napovedih volilnega rezultata velika večina javnomnenjskih raziskav ni zaznala prihajajoče zmage SDS.

Mladinina raziskava pa je pokazala še nekaj drugega. Pri tretjem vprašanju smo merili politične preference med volilci. Vprašanje, kako bi glasovali na volitvah, če bi bile to nedeljo, sicer ni neposredno primerljivo z rezultati podobnih raziskav, ki prav tako merijo političen utrip, saj je bilo tretje vprašanje v anketi postavljeno neposredno po spraševanju o novi politični alternativi. Vendar je rezultat vseeno zgovoren. Po tej Mladini analizi so Socialni demokrati prvič premagali Janševo stranko, SDS je namreč podprlo 14,4 odstotka anketirancev, opozicijsko SD 15,4 odstotka anketirancev, velik delež pa je neopredeljenih. Razlika med eno in drugo stranko je sicer znotraj merske napake, vendar po tej raziskavi opozicijska stranka prvič vodi. Izmerjeni rezultat seveda ne pomeni, da bi stranka Boruta Pahorja zmagala na prihajajočih volitvah, vendar trend podpore njegovi stranki raste že nekaj časa, prav tako pa se že nekaj časa zmanjšuje podpora Janševi SDS. Politični kapital, ki ga je SDS dobila na volitvah leta 2004, se je torej začel zmanjševati. Da bi se to lahko zgodilo, so v preteklih tednih zaznale tudi druge javnomnenjske raziskave.

Vendar: javnomnenjska raziskava kaže, da bodo, če nepovezani poslanci v naslednjih mesecih resnično ustanovijo stranko, pobirali glasove predvsem na levici in med tistimi, ki so neopredeljeni. Raziskava torej kaže, da v trenutku, ko Zares kot politična stranka še ne obstaja, pomemben del anketirancev kot prvo izbiro vidi socialdemokrate. V trenutku, ko bi se na političnem prizorišču pojavila Zares, pa bi velik del pridobljenih volilcev Pahorjeva SD takoj izgubila.

Morebitna nova konkurenca na levi sredini pa pomeni še nekaj drugega. V Sloveniji je v veljavi proporcionalni volilni sistem. Velike stranke imajo v parlamentu glede na volilne glasove relativno manj poslanskih sedežev kot pa srednje velike in manjše: več močnejših strank na levi sredini lahko doseže na volitvah boljši rezultat kot manj strank, ki bi jih sicer podprlo podobno število volilcev.

In rezultati Mladinine ankete? Če se je še pred nekaj meseci zdelo, da bo tudi na parlamentarnih volitvah leta 2008 razmeroma zlahka zmagala obstoječa koalicija, nove javnomnenjske analize, med njimi tudi Mladinina, nakazujejo, da lahko pride do preloma. Zgovoren je že podatek, da LDS tudi v času Ropove vlade, ko je imela najnižjo podporo, ni nikoli izgubila prvega mesta v javnomnenjskih raziskavah. SDS se je to zgodilo po dobri polovici mandata.