Vrnite mi moje glasove

"Zdaj ste pa vsi skupaj povabljeni na sprejem," je z dvignjenimi rokami in širokim nasmeškom na ustih ob koncu poziranja pred fotografi in kamermani navzoče povabil Borut Pahor. Predsednik Socialnih demokratov je bil v družbi svojih najbolj prepoznavnih strankarskih kolegov in četverice na novo kupljenih igralcev videti zadovoljen. Njegova stranka je v sredo, po nekaj tednih ugibanj, vendarle postala največja opozicijska stranka. Pahor je novince sprejel z veliko pompa. V ljubljanskem hotelu Union jim je pripravil banket.

To ni edina sprememba. Tudi javnomnenjske raziskave so v zadnjih dneh začele postavljati SD na prvo mesto.

Seveda pa imajo podatki javnomnenjskih anket tudi drugo plat: položaj prve stranke v državi je namreč hkrati izgubila največja vladna stranka SDS. Podatek je pomenljiv. Janezu Janši se je tokrat prvič, odkar se je pred dobrima dvema letoma zavihtel na oblast, zgodilo, da je izgubil primat med političnimi strankami. Prehitela ga je opozicijska SD. Kaj se pravzaprav dogaja s slovenskim volilnim telesom? Je še en Janšev mandat, ki se je še pred nekaj meseci zdel malodane že zagotovljen, resno ogrožen? Se volilno telo obrača proti levici? Bo na naslednjih volitvah zmagal Pahor ali pa se je prestrukturiranje volilnega telesa šele začelo?

Presenetljivi rezultati

Kaj natančno so sploh namerili raziskovalci javnega mnenja? Prvi je svojo raziskavo prejšnji petek objavil Večer. Ugotovili so, da bi se za vladajočo SDS, če bi bile volitve zdaj, odločilo 15,4 % anketirancev, opozicijsko SD pa bi izbralo 16,9 % anketirancev. Pahor bi torej premagal Janšo. Nato je bila objavljena Mladinina anketa, ki jo je izvedla agencija Ninamedia. SDS bi po tej anketi volilo 14,4 % anketirancev, SD pa bi izbralo 15,5 % anketirancev. Pahor bi torej spet premagal Janšo. V obeh primerih je razlika sicer majhna, vendar vsaj izenačenja ni mogel zanikati nihče. V petek pa je rezultate svoje raziskave Politbarometer predstavil še Center za raziskovanje javnega mnenja, ki deluje pri Fakulteti za družbene vede. Ta raziskava, ki je bila narejena teden dni za Večerovo in Mladinino, pa je bila samo še bolj presenetljiva. Meritev strankarskih preferenc, ki upošteva tudi opredeljevanje do tega, katera stranka je anketirancem najbližje, je namreč pokazala, da bi SDS volilo 22 odstotkov anketirancev, opozicijsko SD pa 25 odstotkov vprašanih. Pahor bi torej tudi po tej raziskavi premagal Janšo. Še bolj izrazito prednost SD pa je izmerila Ninamedia, tokrat za Dnevnik. Primerjava dolgoročnih meritev raziskave Polibarometer hkrati tudi kaže, da je v času po volitvah prva stranka vlade SDS postopoma izgubljala podporo, a ostajala dolgo časa nad ravnijo vseh ostalih strank. Sledil je postopen upad LDS, volilci so se umikali v neopredeljevanje. V zadnjem času pa se je začelo politično opredeljevanje povečevati, pri čemer pa prva stranka vlade ni več pridobivala glasov, temveč so se slednji začeli kazati kot rast podpore SD.

Je prišlo do temeljne spremembe v volilnem telesu? Kaj je tisto, kar je Janševo SDS že po dobri polovici mandata prestavilo s prvega na drugo mesto politične lestvice? Doslej vladi niso škodovale malodane nobene poteze, naj so se oglašali najboljši strokovnjaki in jih izpostavljali kot sporne. "Dejstvo je, da se je zgodil premik, ki ga, glede na prejšnje meritve, ni bilo mogoče napovedati. Do teh meritev je bilo prvenstvo SDS nesporno," pravi prvi mož Politbarometra in starosta merjenja javnega mnenja Niko Toš.

Sociolog Matej Makarovič po prvih meritvah, ki kažejo na zdrs SDS na drugo mesto, opozarja, da javnomnenjskim raziskavam za zdaj ne bi smeli pripisati prevelikega pomena. Poudarja, da je bila podpora SDS skozi daljše obdobje dejansko precej stabilna in da se je spremenila le podpora SD, ki je doživela vzpon predvsem s pomočjo nekdanjih volilcev LDS. "Po drugi strani pa ni primerno vleči velikih sklepov na podlagi nobene posamične ankete, še posebno če je tudi v tej razlika med SD in SDS manjša od ocenjene standardne napake. Nesporno je kvečjemu, da je SD prehitela LDS in da je po stopnji podpore postala podobna SDS." Res je, iz rezultatov, ki so jih prinesle zadnje meritve javnega mnenja, še ne moremo sklepati, kaj bodo prinesle naslednje meritve. Da bi zatrdno ugotovili, da se je razpoloženje res tako obrnilo, da SDS ni več vodilna stranka v državi, bo treba počakati še nekaj mesecev.

A dejstvo, da je opozicijska SD sploh prehitela vladajočo SDS, je vredno več pozornosti, kot se zdi na prvi pogled. LDS, ki je vlado vodila dolgih dvanajst let, v javnomnenjskih raziskavah denimo ni nikoli izgubila prvega mesta med političnimi strankami. Tudi takrat ne, ko je bila podpora njeni vladi najnižja. Primat je izgubila šele nekaj dni pred volitvami leta 2004, na katerih jo je potem porazila SDS. Pri slednji pa za zdaj kaže, da je prvo mesto izgubila že na polovici svojega prvega mandata. Sociolog Frane Adam, Makarovičev sodelavec s Fakultete za družbene vede, s katerim sta skupaj zasnovala Inštitut za raziskave in razvoj, vseeno meni, da tudi to še ne pomeni ničesar: "Ropova vlada oz. LDS sta celotno obdobje mandata uživali primat na lestvicah merjenja. Vendar kaj je to pomagalo, če je LDS na koncu pogorela?" Morda. A morda bi, če bi ji že prej kazalo slabše, LDS pogorela že davno prej.

Pahorjev vzpon

Komentatorji trenutno vodstvo SD ter nazadovanje SDS na drugo mesto bolj povezujejo z dogajanji v levem delu slovenskega političnega kotla. V njem se zadnje mesece najbolj brbota okrog LDS in okrog tega, kdo vse od njenih nezadovoljnih poslancev bo zapustil stranko, kdaj in h komu bodo odšli ... Ali k Pahorju ali k združenju Zares, ki so ga ustanovili iz LDS izstopli poslanci, ali med samostojne ... In dlje ko se vrstijo ugibanja, manj glasov ima LDS. Podpora SD pa medtem raste. "Vztrajna rast podpore SD ima dve ozadji," meni filozof Lev Kreft, "stranka je najprej spretno predstavila svoj odhod z oblasti kot nezaupanje LDS in ne sebi, nato pa je svoj položaj v opoziciji opredelila s kritičnim sodelovanjem pri temeljnih vladnih projektih. Medtem je LDS najprej užaljeno kuhala mulo, nato pa še začela razpadati po šivih. Taktika SD se je obnesla, taktika LDS pa ne."

Lahko dogajanju v LDS sploh rečemo taktika? Pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami je imela SD skoraj trikrat manj glasov kot SDS. Še pred nekaj meseci je bil za to stranko dosežek, če jo je podprlo vsaj pol toliko anketiranih, kolikor se jih je izreklo za SDS. Potem pa so na hitro prehiteli LDS in zdaj še SDS.

V SD so pri komentiranju zadnjih meritev javnega mnenja previdni. Predsednik Pahor in vodja poslanske skupine SD Miran Potrč pravita, da zanje ugodni rezultati enega samega obdobja meritev še ne pomenijo, da je SDS primat izgubila na dolgi rok. "Predvsem se zavedam dodatnih nalog in odgovornosti. Pričakovanja volilcev je treba upravičiti in zadržati. Želim si, da zaradi resnega dela SD, stranke in poslanske skupine, ne pa predvsem zaradi napak drugih. Upam, da bosta program, ki ga pripravljamo, in naše delo utrdila prepričanje, da smo resna alternativa sedanji vladi," pravi Potrč in dodaja, da si želijo volilci predvsem strpne in kompromisne politike, ne pa arogance, oblastniške nadutosti, neresnic in laži. V tem vidi tudi prednost svoje stranke. Sedaj imamo vlado, ki želi predvsem popolnoma obvladovati vse segmente družbe, njene velike predvolilne obljube pa medtem v javnosti izgubljajo verodostojnost. "Resnih reform ni, vse več je primerov malomarnega ali celo nezakonitega ravnanja z javnimi sredstvi, problemi so z varstvom pravic ljudi, sodni zaostanki se rešujejo prepočasi. Kljub temu da vlada veliko pozornost posveča svoji lepi medijski podobi, je očitno pomanjkanje vsebine, programov in zakonodaje, ki bi prispevali k razvoju in blaginji ljudi," meni Potrč.

Vladne stranke so se na marčno anketno zmago SD odzvale različno. V NSi so napadli LDS, češ da naj bi bili prestopi njenih poslancev v poslansko skupino SD "eklatantna prevara množice volilcev LDS, ki so še pred dobrima dvema letoma zaupali in verovali svojim kandidatom, programu in obljubam LDS". Vse, kar se trenutno dogaja LDS, pa naj bi bilo po mnenju NSi plačilo za "moralni dolg, ki je nastal, ko je leta 1996 na nemoralni način, tudi s prestopom, prevzela dolgoletno vladavino". Takrat je Drnovškovo vlado podprl poslanec NSi-jeve predhodnice SKD Ciril Pucko, ki je potem tudi prestopil v LDS. NSi tega, kot kaže, še vedno ni pozabila. Očitno pa je pozabila, da prestopi poslancev niso nič novega in da so tudi druge vlade nastajale na podoben način. Prav tista, ki jo je leta 2000 vodil sedanji predsednik NSi Andrej Bajuk, je bila izvoljena zato, ker sta zanjo glasovali Polonca Dobrajc iz SNS in Eda Okretič Salmič iz DeSUS. Obe sta delo v parlamentu nato nadaljevali samostojno, Dobrajčeva pa je bila na zadnjih volitvah za poslanko izvoljena na listi SDS.

In kaj pravijo v "poraženki" marčnih meritev javnega mnenja? V največji vladni stranki vsaj navzven ne delujejo preveč zaskrbljeni. Kot pravi podpredsednik SDS Milan Zver, porast SD vidijo v prelivanju volilcev v levosredinskem prostoru, kjer SD postaja vodilna sila. "Za zdaj je to bolj napihnjen balon, ki lahko kaj hitro poči, če v tej novi politični sestavi volilci ne bodo prepoznali močne politične alternative." Zver pričakuje, da bo zaupanje v SD padlo, "predvsem zaradi prestopa nekaterih manj prepoznavnih članov LDS v SD".

Težave SDS

Pa res ni razlogov za alarm v SDS? So prvo mesto po priljubljenosti med strankami res izgubili le zaradi prerazporejanj glasov znotraj politične levice? Ali pa so za poraz krivi sami? Za zdaj na priljubljenost vlade same spremenjena razmerja v političnem prostoru še niso bistveno vplivala. Vlada je sicer imela težave s podporo pred dobrim letom, ko je pompozno napovedala gospodarske in socialne reforme. Sledil je velik sindikalni protest, Politbarometer pa je decembra 2005 prvič nameril, da je bilo z Janševo vlado več ljudi nezadovoljnih, kot jih je bilo z njo zadovoljnih.Vlado je takrat podpiralo 39 odstotkov respondentov, nezadovoljnih pa je bilo kar 48 odstotkov. Vlada je nato močno omilila svojo retoriko in spremenjena strategija se je obrestovala. Ta podatek potrjuje opozorila, da enkrat izgubljena podpora ni avtomatično izgubljena za vedno. Vendar v tem trenutku do premikov v podpori vlade tudi prihaja. Kontrolna vprašanja pri javnomnenjskih raziskavah nakazujejo, da lahko v naslednjih tednih pride do padca podpore vladi, opozarjajo raziskovalci.

Makarovič na splošno ocenjuje, da so za nihanja priljubljenosti vlade navzdol največkrat kriva zapletanja vlade v konfliktne situacije, za premike navzgor pa bolj umirjena in konsenzualna usmerjenost vlade. Tudi Adam meni, da so razlogi za zaostajanje SDS za SD večplastni. "Verjetno gre za preveliko pasivnost vlade v zadnjih dveh mesecih ter za obnašanje, ki ga del javnosti percipira kot konfliktno (spor s predsednikom države, izbira guvernerja ...)." Vlada se je v zadnjem času res zapletla v številne afere. Recimo v tiste, povezane z Banko Slovenije, s katerimi so vlada in njeni poslanci rušili kandidate za novega guvernerja te institucije, ker je predsednik Drnovšek vztrajal, da bo sam izbral najbolj primernega kandidata, pa so nekaj bombic podtaknili tudi njemu. Pravkar se rojeva afera, povezana z vmešavanjem vlade v Slovensko varnostno-obveščevalno službo. V zadnjih tednih je odmevala tudi afera Puh, s katero je povezan okoljski minister Podobnik. Še vedno odmevajo tudi starejše zgodbe, kakršni sta nakup oklepnikov ali pa podelitev pravic za nujne medicinske prevoze brez javnega razpisa ... Kreft meni, da se SDS in vladi kot bumerang vrača tudi kadrovski cunami, ki je segel od državne uprave do gospodarstva in medijev: "Največji vpliv na upad podpore je imelo preveliko kadrovsko poželenje: obnovilo je strah pred avtoritarno naravo SDS, ki ga je volilno telo na zadnjih volitvah spravilo v predal, ni pa ga pozabilo." Po drugi strani je možno, da je SDS preprosto razočarala vse tiste, ki so v njej videli alternativo, ki bo uresničila nekaj novih idej. So ji zamerili, ker se ni lotila tako glasno obljubljenih reform? Ali zato, ker se jih je kljub vsemu lotila, vendar v manjši meri in bolj potiho? Jih je zmotil tudi izrazito gospodovalen odnos vlade do gospodarstva in medijev?

Združeni levičarji ali elastikarji?

Ob vsem tem ne preseneča, da postajajo na desnici vse bolj glasne ideje o tem, da bi bilo po prihodnjih parlamentarnih volitvah, ki bodo naslednjo jesen, dobro oblikovati veliko koalicijo. Prvi znak so bile sicer že lokalne volitve, saj so bili lani v vseh večjih mestih županski kandidati, ki jih je podprla SDS, poraženi, najbolj očitno v Ljubljani in Mariboru. Zato si želi tudi v primeru, če se sedanje napovedi uresničijo in ne bo dobila še enega mandata v vladi, zagotoviti, da se ji ne bo treba preseliti v opozicijo. Krefta velika koalicija ne bi presenetila. Po njegovem naj bi na naslednjih volitvah bolj odločali sposobnost za dogovarjanje in koalicijska sprejemljivost za partnerje kot pa kaka trda ideološka in programska usmerjenost. "Rečeno z zgodovinskim prilastkom: najverjetneje spet prihaja čas za elastikarje, ne pa za ostro delitev duhov." Pahor se je v teh dneh mudil v Nemčiji, kjer naj bi se, kot je sporočil sam, seznanjal tudi s tem, kako funkcionira tamkajšnja velika koalicija. Pahor je sicer po vrnitvi v Slovenijo malce omilil svoje navdušenje nad veliko koalicijo; s pristavkom, da je takšna rešitev bolj izhod v sili.

A zakaj bi izbral težjo pot, če pa javnomnenjske raziskave levici trenutno res ne kažejo slabo? LDS sicer tone vse globlje in skoraj nemogoče se zdi, da bi stopila na pota nekdanje slave, ko je imela več kot 30-odstotno podporo. "Namesto močne in velike liberalne politične skupnosti smo dobili močno in veliko socialdemokratsko politično skupnost. Poti nazaj k taki LDS, kot je bila skozi devetdeseta leta, ni več," je prepričan Kreft. Makarovič, ki po drugi strani trenutno dogajanje vidi kot prerazporejanje političnega prostora znotraj levice in ne kot premike med obema glavnima političnima blokoma, pa meni, da lahko Socialni demokrati LDS odvzamejo še nekaj dodatnih glasov. "Ker je bil seštevek volilnih teles LDS in SD že na zadnjih volitvah znatno večji od volilnega telesa same SDS, bi lahko SD teoretično postala stranka relativne večine že samo s tem, da pridobi zadosten del nekdanjih volilcev LDS in nikogar iz nasprotnega bloka."

A poleg SD se vzpenja tudi nova struja na levici. Združenje Zares, ki naj bi čez nekaj mesecev postalo politična stranka in ki trenutno šteje šest nekdanjih poslancev LDS in okoli 300 drugih članov, bi po dosedanjih javnomnenjskih raziskavah lahko resno zmešalo štrene na naslednjih volitvah. Rejtingi mu strmo rastejo. "Po eni strani ocenjujemo javnomnenjske raziskave političnih preferenc s kančkom nezaupanja, rezerviranosti. So pa vseeno pokazale, da je skupina poslancev, ki je ustanovila Zares, prepoznavna, da jo ljudje percipirajo kot nekaj, kar je različno, kar je za nas pomembna spodbuda," pravi eden od ustanovnih članov združenja Zares Pavel Gantar in dodaja, da bodo podatki bolj zanesljivi šele potem, ko bodo turbulentni časi LDS mimo. "Trenutno se glasovi pristašev LDS selijo med neopredeljene, k združenju Zares ali SD. Na volitvah pa se lahko vedno zgodi, da bo v finišu v prednosti stranka, ki prihaja iz zaledja. Tako kot je uspelo leta 2004 SDS iz zaledja prehiteti LDS."

Ker je združenje Zares šele v nastajanju, je logično, da ima primat na levici trenutno SD. Ta ima zdaj priložnost, da "v živo" pokaže, ali je sposobna v trenutno zelo nasršenem političnem prostoru, kjer ne prihaja le do spopadov med opozicijo in koalicijo, ampak tudi znotraj opozicije in koalicije, ostati všečna. "Če bo tako, se lahko politično ravnovesje z desnice prevesi spet na levo -- morda celo nekoliko prezgodaj glede na dejansko pripravljenost SD," zbadljivo pripominja Lev Kreft.