Veliko hrupa za nič

Barbara Brezigar je pred kratkim odslužila prvo tretjino mandata generalne državne tožilke, mandata, za katerega je že ob izvolitvi v državnem zboru napovedovala veliko. In kakšni so dosežki državnega tožilstva pod novim vodstvom? Kako je z dejansko uspešnostjo tožilstva pod novo oblastjo, ki v nasprotju s prejšnjo vodji tožilstva domnevno zagotavlja vso potrebno podporo za bistveno izboljšanje tožilskega dela? Kakšni so učinki ubranosti med politiko in stroko?

Zmagovalna koalicija z imenovanjem Brezigarjeve na položaj generalne državne tožilke ni čakala dolgo, imenovana je bila 20. aprila 2005, slabega pol leta po volitvah. Že v "predvolilni" program je Brezigarjeva zapisala nekaj temeljnih nalog, ki naj bi pripomogle k temu, da bodo slovenski tožilci ponovno dobili "zobe". V njenem programu je glavni cilj "povrnitev zaupanja v državno tožilstvo", podcilj pa "povečanje ugleda in pridobitev statusa, ki pripada tožilcem". To naj bi dosegla z "drugačnim vodenjem in drugačno organizacijo dela" ter z "vzpostavitvijo odgovornosti tožilcev za svoje delo". Ob prisegi v državnem zboru je napovedala, da si bo izbrala takšno ekipo, s katero bo lahko dobro delala, in zagotovila, da se bo tožilstvo pod njenim vodstvom večjim in odmevnejšim primerom posvečalo še posebej poglobljeno: "Najpomembneje pa je, da državnim tožilcem, ki rešujejo zahtevne primere, res omogočimo vso potrebno podporo za kakovostno opravljeno delo." Hkrati je tožilcem obljubila strokovno pomoč s samega vrha tožilstva: "Generalni državni tožilec lahko poskrbi za to, da kolegi z vrhovnega tožilstva ponudijo strokovno pomoč tožilcem, ko jo ti potrebujejo v konkretnih zadevah."

Brezigarjeva je, predvsem kar zadeva odmevne in zahtevne zadeve, že od vsega začetka zagovarjala spremembo zakonodaje; ta naj bi generalnemu državnemu tožilcu omogočila ad hoc in sproti oblikovati posamezne skupine tožilcev, ki bi se ukvarjale samo s posamezno aktualno zadevo. Navsezadnje Brezigarjeva ni skrivala, da je po njenem mnenju uspešno tožilstvo pomembno za politiko: "Kakovostno delo tožilcev je lahko tudi podpora politični opciji, ki upravlja državo."

Vendar pa je v času, ko je Brezigarjeva še hitela kritizirati prejšnjo oblast in tožilsko vodstvo, njen prvi in največji podpornik, predsednik vlade Janez Janša, že govoril drugače. Že dobrega pol leta po imenovanju Brezigarjeve za generalno državno tožilko je govoril povsem drugače kot v času, ko je bil še v opoziciji. Prej je tožilstvo dolžil za neobstoj pravne države, ker ne preganja največjih kršiteljev, po prevzemu oblasti pa je tožilcem pod vodstvom svoje generalne državne tožilke ponudil roko sprave: "V zadnjem času so se pojavili primeri, ki so odmevali v javnosti in znižali ugled tožilstva. Mi na vladi pa vemo, da tožilci dobro opravljate svoje delo. Na posameznih primerih namreč ne moremo soditi o uspešnosti." Pred kratkim je premier še dodatno stopil v bran vodji tožilstva: "Statistika je pokazala, da se je število kaznivih dejanj v dvanajstih letih oblasti LDS in SD grozljivo povečalo. Tega trenda ni možno obrniti čez noč. Tudi če bi zaposlili dvakrat toliko policistov, temu ne bi naredili konca v kratkem času ali nikoli".

Odmevni porazi

Ko je Brezigarjeva ob prevzemu vodenja tožilcev pojasnjevala slabe razmere na tožilstvu in predstavljala svoje predloge za izboljšanje teh razmer, je s prstom kazala na prejšnjo vladajočo politiko. "Za upad ugleda tožilstva je odgovoren političen vpliv. Vladajoča politična opcija je v preteklih letih pogosto rušila podobo državnega tožilstva." Tako se je odzvala povsem politično in s kritiko prejšnje politike že povzdigovala aktualno oblast. Gre za način govora, ki ga je opozicija pod vodstvom Janeza Janše nekaj let pred zadnjimi volitvami uspešno uporabljala. Vendar je bil vse to trenutni politični kapital, ki je k za vlado ugodnemu javnemu mnenju prispeval le začasno. Da bi tožilstvo s kakovostnim delom lahko zvišalo ratinge vladi na dolgi rok, pa bi bili potrebni rezultati.

Poglejmo odmevnejše zadeve, ki so se končale v zadnjih dveh letih. Vladajoča politika in tudi generalna državna tožilka sta imeli velika pričakovanja glede primera tožilca Železnika, pri katerem je bilo odkritih precej nerešenih zadev. Veliko jima je primer pomenil zato, ker bi se z obsodbo Železnika potrdili očitki o slabih razmerah in političnih vplivih na tožilstvu. Hkrati bi tožilski vrh pokazal, da je sposoben poskrbeti za red v svojih vrstah. Sodišče pa je Železnika oprostilo, po mnenju stroke predvsem zaradi slabo pripravljenega obtožnega predloga. Železnika je sicer na položaj tožilca, v času, ko je opravljala funkcijo vršilke dolžnosti vodje ljubljanskega okrožnega tožilstva, imenovala prav Brezigarjeva.

Pred kratkim je pravosodje zaključilo tudi zadevo SIB, tožilec je odstopil od pregona, ker ni zbral dovolj dokazov. Prav SIB je bila afera, s katero je sedanja koalicija v času pred volitvami dokazovala koruptivnost prejšnje oblasti. A tožilstvo ni našlo dokazov, čeprav naj bi bili ti tako evidentni.

V zadnjem času je epilog doživela še ena zgodba, s katero se je tožilstvo prav tako začelo ukvarjati že pod prejšnjo oblastjo. Zadevo BTC je zaključilo sodišče, in sicer zato, ker je tožilstvo, spet pod novim vodstvom, zamudilo rok za pritožbo. Prav v tem primeru se velja spomniti na eno izmed izjav generalne državne tožilke ob nastopu funkcije. Obljubljala je poostren nadzor nad delom tožilcev, ki naj bi preprečil primere, podobne primeru tožilca Mirana Železnika s polno omaro nerešenih zadev. Zadeva BTC, kjer je bilo tožilstvo v veliki zadevi neuspešno zgolj zaradi svoje postopkovne napake, je zelo podobna. Nadzor ni obrodil sadov. Zaradi te napake je bil nato razrešen vodja gospodarskega oddelka ljubljanskega okrožnega tožilstva Borut Markošek.

Še najbolj osebno je tožilstvo vzelo zadevo Ribičič. Prevzelo jo je kar vrhovno državno tožilstvo, celo sama generalna državna tožilka Barbara Brezigar. Tudi v tej zadevi, kjer je tožilstvo zbiralo dokaze, da je nekdanji vodja Ozne Mitja Ribičič storil genocid, ni bilo uspeha. Sodišče zaradi pomanjkanja dokazov o utemeljenosti suma ni dovolilo preiskave. Da je šlo za pomembno politično zadevo, kaže že način, kako se je Brezigarjeva odzvala na odločitve sodišča. Namenila mu je ostro kritiko: "Glede na dokazne standarde, ki veljajo v demokratičnem svetu, je bilo dokazov za uvedbo preiskave dovolj."

To pa niso edini večji primeri brez epiloga. Tožilstvu ni uspelo Igorju Lahu dokazati oškodovanja pidovskih delničarjev, neuspešno je bilo tudi pri dokazovanju zlorabe notranjih informacij nekdanjemu predsedniku uprave Gorenja Jožetu Staniču. Okrajna sodnica je ob razglasitvi oprostilne sodbe celo pojasnila, da obtožni predlog tožilstva v tem primeru ni bil le neutemeljen, ampak celo v nasprotju z listinami v spisu.

V eni izmed odmevnih zadev pa je bilo tožilstvo pod novim vodstvom vendarle uspešno, saj se je primer Danila Kovačiča, nekdanjega prvega moža Hita, končal z obsodilno sodbo. Šlo je za tranzicijsko zgodbo, takratni direktor pa naj bi se bil skupaj s še nekaterimi sodelavci okoristil z družbenim premoženjem. V postopku so se ti očitki izkazali za neutemeljene, Kovačič pa je bil pred sodiščem nazadnje obsojen za nedovoljeno dajanje posojil. Vendar tudi v tem primeru obsojenega kazen ni doletela, saj ga je predsednik republike Janez Drnovšek pomilostil, ker je menil, da sta bila že dolgoletno sojenje in pripor za Kovačiča zadostna kazen. Brezigarjeva se je takrat ostro odzvala in Drnovška obtožila rušenja samozavesti tožilcev, prav ko jim je končno uspelo zaključiti primer, ki naj bi pokazal, da pod njenim vodstvom ne izgubljajo vseh pomembnih primerov po vrsti.

Skorajda popoln rezultat pa je tožilstvo doseglo v zadevi Plut, vsaj po merilih generalne državne tožilke, ki je ob odreditvi pregleda vseh tožilskih postopkov, povezanih s Silvom Plutom, izjavila, da bi si v podobnih izjemnih situacijah želela možnosti izreka dosmrtne kazni. Silvo Plut je namreč pred dnevi v zaporu napravil samomor. Zakaj je bil "uspešen" le rezultat zadeve? Zato, ker tožilstvo za Silva Pluta ni pravočasno predlagalo pripora, čeprav je v Srbiji zaradi nekega drugega dejanja zoper njega že obstajala obtožnica, ki jo je prejela tudi slovenska policija. Tožilstvo ni vzelo dovolj resno obtožnice, na podlagi katere je bil Plut v odsotnosti v Srbiji obsojen na 40 let zapora.

Spravljivi toni

Za pojasnilo razlik med napovedanimi spremembami na bolje skupaj z boljšimi rezultati pri največjih zadevah in nedavnimi tožilskimi neuspehi smo se obrnili na urad generalne državne tožilke. Urad v odgovoru ni zanikal očitkov o neuspehih pri velikih zadevah, hkrati pa je izrazil upanje, da vse odmevne zadeve še niso povsem izgubljene, ker o njih višje sodišče še ni odločalo. Bolj zgovorna je bila Barbara Brezigar v oddaji Trenja na POP TV prejšnji četrtek.

Na očitke v zvezi z zadevo BTC, ki jo je tožilstvo izgubilo, ker je zamudilo rok za oddajo pritožbe, je Brezigarjeva odgovorila z očitki sodišču, da je ravnalo "nenavadno", ko je preiskavo zaključilo. Spet je odgovornost s tožilstva preložila na sodišče. Vendar je hkrati ubrala tudi prve spravljive tone: "O tem sem obvestila ministra in mu tudi povedala, da sem pripravljena sprejeti, če je treba, odgovornost." Seveda Brezigarjevi ni težko ponujati odstopa, saj je generalna državna tožilka z največjim zaupanjem politike doslej. Celo Janša, ki je prej v zvezi z odmevnimi primeri ostro kritiziral predhodnico Brezigarjeve Zdenko Cerar, je kmalu po izvolitvi v bran Brezigarjeve dejal, da uspešnosti tožilstva ne gre soditi po nekaj izgubljenih pomembnih zadevah. Precejšnje presenečenje bo, če Barbara Brezigar mandata ne bo končala po svoji volji in ob svojem času. Zavedajoč se, da ima vso podporo, je generalna državna tožilka prejšnji teden stopila še korak od svoji velikih obljub ob prihodu na položaj: "Glede na to, da gre za kazniva dejanja pri gospodarskem kriminalu, ki niso vidna, je seveda delo za policijo, tožilstvo in sodišče težko. Namreč, policija, sodišče in tožilstvo se niso tako hitro prilagajali temu." Na očitke, da uspešnost tožilstva pri velikih primerih pod njenim vodstvom upada, se je Brezigarjeva odzvala v nasprotju s prejšnjimi zagotovili o vzpostavitvi močnega tožilstva: "Lahko, da bi se dalo storiti več. Moram reči, da sem vso svojo energijo vložila v to, da bi rezultat izboljšala. Morda bi bil na mojem mestu kdo veliko bolj sposoben. Tega ne zanikam." Brezigarjeva pa v tem ni sama, nekaj mesecev prej, ob dveletnici vladanja, je spravljive tone ubral tudi Janša, le da jih je uporabil v svoj zagovor. Tudi on je spoznal, da je stanje glede pregona korupcije najverjetneje slabše kot prej, vendar po novem politika nima nič s tem: "Glede korupcijskega kriminala mislim, da tudi v teh dveh letih ti organi niso bili dovolj učinkoviti. Ni se dovolj storilo ... Vendar bi vi za to težko krivili vlado oziroma izršilno oblast." Le zakaj pa so potem krivili prejšnjo?