Spopad pri zadnji luknji

Redko se zgodi, da bi oseba, ki je še nedavno opravljala visoko politično službo, popolnoma brezkompromisno in neposredno napadla premiera vlade, v kateri je delovala. Pismo Andrijane Starina Kosem je osupljivo, ker nekdanja sekretarka v njem brez zadržkov razkriva metode vladanja in oblastniškega podrejanja nepolitičnega družbenega podsistema. V tem primeru medijev. Skozi njene besede pa se, na videz paradoksalno, kaže način razumevanja sveta, ki ga ni oblikoval samo naslovnik pisma, predsednik vlade Janez Janša, pač pa tudi Andrijana Starina Kosem.

Težko je seveda napovedati, kakšen bo političen odmev dopisovanja med Janezom Janšo in Andrijano Starino Kosem in ali bo imel ta odmev tudi pravne posledice, vendar ima pismo Andrijane Starine Kosem tolikšno politično težo, da zahteva podrobno analizo. Pri tem pa moramo biti previdni: zato ker nekdo napada premiera, v tem primeru Janeza Janšo, in ker posredno opisuje nekatera pretekla dejanja, ki so brez dvoma zavržena, vsebine pisma ni mogoče vzeti za avtomatično verodostojno. Drugače rečeno: ne vemo, ali si ni kakšnega opisa Kosmova preprosto izmislila. Kosmova je bila tudi v preteklosti namreč večkrat nekredibilna, ko je zagovarjala svoja dejanja - ne nazadnje je vedno znova zanikala svojo vpletenost v dogajanje v družbi Delo, kar danes tako s pismom kot dejanji priznava. Kljub temu pa je veliko indicev, ki nakazujejo, da Kosmova tokrat govori resnico. Ne nazadnje to kažejo tudi odgovori predsednika vlade na njene očitke. In medijski prostor v Sloveniji je v zadnjih letih dokazljivo pod pritiskom politike.

Janez Janša je večino obtožb Kosmove zavrnil, označil za neresnične, za vihar v kozarcu vode. Za Janšo je njeno pismo nepomembna stvar, ki ga bo morda izkoristila nesproščena opozicija, a vlade ne živčna opozicija ne pismo ne bosta iztirila.

"Izvoljena za predsednico nadzornega sveta"

Pismo obtožb se začne s predčasno skupščino Dela, ki je bila sklicana konec maja, vendar naj bi se spor Andrijane Starina Kosem z delom vlade in SDS začel že prej. Po nekaterih interpretacijah je do spora prišlo zaradi Čateških toplic, ki naj bi si jih zaželel Andrej Vizjak, še nedavno nadrejeni minister Kosmove. Po drugih zaradi prevelikega vpliva ljudi, ki so na novo pristopili k Janezu Janši. Po tretjih spet zaradi spora med Vizjakom in Jožetom Zagožnom o tem, kako voditi Holding slovenskih elektrarn ...

Kronologija dogajanja je malce drugačna od današnjih interpretacij. V začetku aprila je zaokrožila informacija, da se Kosmova seli v upravo Mercatorja in da bo vrnila svoj mandat. Informacija se je izkazala za netočno, ministrstvo za gospodarstvo pa je sredi aprila vseeno potrdilo, da bo Kosmova najkasneje avgusta odstopila z mesta državne sekretarke. Stvari pa so se odvrtele hitreje. Tako je 23. maja Kosmova odstopila z mesta članice nadzornega sveta podjetja Triglav Naložbe, njeno ime se je pojavilo med kandidati za nove nadzornike Dela, zakon pa omejuje članstvo v nadzornih svetih. Lastniki Dela, predstavniki Pivovarne Laško, so se namreč nepričakovano odločili, da predčasno, na hitro zamenjajo nadzorni svet Dela, tisti nadzorni svet, ki so ga pred dobrim letom in pol postavili na zahtevo vlade. Še več, takratno operacijo zamenjave nadzornega sveta, uprave in urednika Dela je že takrat v imenu vlade usklajevala prav Starina Kosmova. Operacija zamenjave nadzornega sveta Dela je potekala v skrajno nenavadnih okoliščinah, po Delu so bili na primer razporejeni varnostniki, tudi predsednik uprave Dela Danilo Slivnik brez varnostnika ni šel nikamor.

Konec maja je Kosmova dejansko tudi postala predsednica nadzornega sveta Dela, vlada pa jo je zato nemudoma razrešila s položaja članice nadzornega sveta Kapitalske družbe (KAD). Svojo razrešitev je Kosmova sprejela nejevoljno. Na Trenjih je recimo dejala, da nekateri iz vlade menijo, da je funkcija v nadzornem svetu KAD politična in ne strokovna. Njo je sicer na to mesto imenovala vlada, gotovo bolj po politični kot pa po strokovni funkciji.

V isti televizijski oddaji je Stojan Zdolšek, odvetnik Kosmove in tudi sam novi član nadzornega sveta Dela, napadel ministra Vizjaka. Govoril je o napačnih percepcijah vlade o neodvisnosti medijev in o tem, da ministra Vizjaka zanima, kdo ima v rokah delnice in kdo obvladuje posamezna podjetja. "A veste, če bi se na gospodarstvo toliko spoznali kot na neke take specialne akcije, potem bi bilo nam Slovencem zelo lepo," je jezno navrgel ministru.

"Da se ne bom predala novim politično-kapitalskim združbam"

Medtem ko se je kuhal spor med Janšo in Kosmovo, pa so se v Sloveniji začeli dogajati neobičajni politični premiki. Matjaž Gantar je odstopil iz vladnega strateškega sveta in napovedal, da bo sodeloval pri pisanju gospodarskega programa nekoč največje opozicijske stranke LDS. Gospodarski program LDS naj bi pomagal pisati tudi Tone Turnšek, dolgoletni šef uprave Pivovarne Laško, ki ga je na tem mestu zamenjal Boško Šrot. Njegov brat, Bojan Šrot, pa je napovedal kandidaturo za novega predsednika SLS.

"Naloženo mi je bilo"

Če prvi stavki pisma Andrijane Starina Kosem razkrivajo ozadje spora, pa se prave, resne obtožbe začnejo v drugem odstavku. Kosmova tako zapiše, da ji je bilo naloženo, da naj oblikuje nadzorni svet Dela tako, da bodo imeli dolgoletni vpliv na uredniško politiko časopisa. Kosmova s tem res ne razkriva ničesar, česar ne bi že vedeli. Le priznava. Ta operacija se je zgodila pred dobrim letom in pol. Drugače rečeno: takrat Kosmova do tega ni imela zadržkov, saj je operacijo dejansko tudi izpeljala. Takrat je bilo to sprejemljivo, danes ni? Kaj je želela povedati?

Poglejmo naprej. Takoj zatem namreč zapiše, da so se nekateri posamezniki vtikali v delo novega šefa uprave Dela Danila Slivnika, da je vse to presegalo meje dobrega okusa in psihološkega dostojanstva. "Ne nazadnje nismo boljševiki, ampak stranka, ki temelji na demokratičnih vrednotah." Nenavadno. Najprej Starina Kosmova postavi nadzorni svet, ta postavi za predsednika uprave Slivnika, ki potem izpelje revolucijo v časopisni hiši Delo, nenadoma pa naj bi bil Slivnik žrtev? Čudne navedbe. Čudne zato, ker Starina Kosmova, če bi veljali standardi, ki jih danes zagovarja, do imenovanja v nadzorni svet z Delom ne bi smela imeti nič.

"Propagiral komunistične kontinuitete"

Po pisanju Kosmove je sodu izbila dno zahteva Janeza Janše, naj se Večer proda Avstrijcem. Janša je ta očitek sicer zavrnil. A poglejmo tudi to. Kdo je lastnik Večera? Pivovarna Laško. Zanimivejši od obtožbe o zahtevani prodaji Večera, kar je očitek, ki je iz perspektive medijske svobode enako nedojemljiv kot tisti o zahtevah po spremembi uredniške politike, je razlog, zakaj bi se zdela Kosmovi prodaja Večera nesprejemljiva. Tako nekdanja sekretarka zapiše, da Avstrijci pač niso porok, "da Večer v prihodnje ne bi propagiral komunistične kontinuitete".

Takšno razmišljanje je seveda popolnoma absurdno. Če že obstajajo razlogi o tem, zakaj bi bilo slabo, da bi bil osrednji časopis mariborske regije pod vplivom podjetja iz sosednje države, četudi ti razlogi pri sklepanju morebitne prodaje ne morejo biti odločilni, pa so popolnoma nerazumljivi politični strahovi o tem, da bi lahko Avstrijci v Sloveniji propagirali komunistično kontinuiteto. Najprej so nerazumljivi za Avstrijce in potem, kar je pomembneje, za vse tiste, ki so prepričani, da v Sloveniji velja svoboda tiska in izražanja mnenj.

Nadaljevanja pisma sicer je samo iztek in ponavljanje variacij na temo, kako bosta Kosmova in Slivnik obvarovala avtonomijo tiskanih medijev. Nekdanja sekretarka, ki je posredno priznala, da je nekoč iz političnega fotelja vplivala na medije in šefe uprave časopisnega podjetja, ki je svoje novinarje obtožil neprofesionalnosti zato, ker so pisali na način, ki ni všeč vladi, sicer nista nobena branika, simbol neustrašnih borcev za medijske avtonomijo. Velja ravno nasprotno.

"Tudi njemu ne"

Pismo se zdi napisano v afektu, skoraj v stiski, v trenutku, ko so se o njej, kot pravi sama, začele širiti laži. "Seveda pa ločim med zvestobo desno sredinskim demokratičnim vrednotam in med zvestobo predsedniku kot osebi," je zapisala in dodala, da ni nikomur slepo vdana. "Tudi njemu ne." Vsebina in izbira prejemnikov pisma imata seveda svoj namen. Pismo je bilo poslano na toliko različnih naslovov, kot da bi si avtorica želela, da pride v javnost. Kaj torej takšno pismo sporoča stranki in njenim volilcem?

Na prvi pogled škoduje Janševi vladi in potrjuje, da vlada nadzira določene medije. Kar ni ravno lastnost sproščene in odprte demokracije. Vendar so nameni pisma tudi drugje. Kosmova je izkušena političarka. Pismo lahko razumemo tudi kot opozorilo Janši, naj z njo ne poskuša obračunavati. Za slovensko vlado so tako v domači kot mednarodni javnosti že sedanje obtožbe izredno obremenjujoče. Če bi torej kdo z njo poskušal obračunavati, tudi sama ne namerava stati ob strani. Poleg tega - s tem, ko je prva napisala pismo, vidno namenjeno javnosti in medijem, je Janši odvzela strateško prednost.

Seveda pa niso nepomembni tudi drugi vidiki. V SDS se danes pojavlja podobno prerivanje, kot se je pojavljalo v LDS takoj po volitvah leta 2000. Ljudje v stranki namreč pričakujejo plačilo za trdo delo v opozicijskem času, na vrata premierovega kabineta pa trkajo drugi. Nekateri novi člani SDS so očitno preskočili "dolgoletne člane" in mimo vrste uveljavljajo svoje interese pri delitvi "volilnega plena". Zdi se, da se je Kosmova znašla med tistimi, ki jih je Janša odrinil na stranski tir. Pismo je torej opozorilo, opomnik Janezu Janši, naj ne pozabi na zasluge "starih kadrov", ki jih vse bolj izpodrivajo novi, do "včeraj povsem neznani obrazi". Streliva o spornih dejanjih te vlade imata sicer obe strani na pretek.

Zanima je še ena podrobnost. Župan Maribora France Kangler je v intervjuju za Objektiv povedal, da ima politika v nekaterih medijih velik vpliv in da je po njegovem osebnem mnenju v Večeru prevelik vpliv družine Petek. Kdo je Petek? Stanislav Petek je prijatelj Janeza Janše, z njim včasih igra golf, njegov sin pa je zaposlen v uradu predsednika vlade. Zdi se, da na njegov vpliv v SDS, v pri predsedniku vlade in v gospodarstvu, opozarja v svojem pismu tudi nekdanja sekretarka.

"Tako imenovani člani"

Še preden je pismo prišlo v javnost, je njegov naslovnik napisal odgovor. Pismo Janeza Janše je sicer krajše, govori o neresnicah in o nelogičnih trditvah, pričakovano napada avtorico in njenega odvetnika. Tako je Zdolška Janša obtožil sodelovanja pri čistkah po Depali vasi (Zdolšek je bil odvetnik v Depali vasi pretepenega Milana Smolnikarja), Kosmova pa je v besednjaku predsednika vlade postala tako imenovana dolgoletna članica SDS. Nekdanji sekretarki in njenemu krogu je Janša zažugal še s Sovo, kjer da naj bi se skrivala razkritja o njih, hkrati pa so se v javnosti pojavile tudi informacije o tem, da naj bi bila Kosmova kot nekdanja predsednica nadzornikov KAD-a odgovorna za kopico nepravilnosti. Omenjale so se recimo velike provizije pri prodaji v državnih podjetjih.

Velika nervoza

Pismo Andrijane Starina Kosem ne sporoča, da prihaja v slovenskem medijskem, političnem in gospodarskem prostoru do normalizacije. Njeno pismo je le potrdilo, kar so mediji z zelo malo dokazi - ker se je vse odvijalo v zelo zaprtih krogih - trdili že dolgo časa. Vendar iz pisma ni mogoče razumeti, da se kdorkoli dosedanji praksi odpoveduje. Tudi lastnica Dela, Pivovarna Laško, se do tega trenutka še ni opredelila do vsega, kar se je z njeno družbo - Delom - doslej dogajajo in se že dogaja.

Drugo, kar razkrivata pismi Kosmove in Janše, je, da znotraj SDS potekajo frakcijski boji med starimi in novimi člani, med različnimi skupinami, hkrati pa se je vladi vsaj delno uprla gospodarska družba, ki ji je bila nekoč naklonjena. K njej je prestopila tudi nekdanja članica te vlade.

Pismo Andrijane Starina Kosem pa je tudi dokaz, da je Janševa tranzicija še bolj groba od tiste, ki jo je kot opozicijski poslanec slikal sam. Dogaja se podržavljenje medijev in vpletanje politike v delo gospodarskih družb. In to danes priznavajo tudi nekdanji pripadniki vlade.

In Kosmova? Če bi si resnično želela postati primer borke za medijsko avtonomijo in demokracijo, bi se zaradi svoje preteklosti najprej morala odpovedati funkciji v nadzornem svetu Dela, potem bi morala javnosti, politiki in tožilcem podrobno razložiti, kako je vlada vplivala na uredniško politiko medijev, kakšni so bili posredni in neposredni pritiski in kdo so bili izvajalci in naročniki političnega prevzema medijev. Hkrati bi lahko razložila svojo vlogo pri prodaji Mercatorja in pojasnila, ali je bila prodaja Mercatorja resnično vezana trgovina za politični naskok na Delo. Nekdanja sekretarka bi morala pojasniti tudi druge zgodbe iz časa Janševe tranzicije. Kako je bilo pri Iskraemecu? So se podobne metode političnega obvladovanja uporabljale tudi za tudi druga gospodarska podjetja? Vendar pri vseh pojasnilih obstaja majhen problem. Morda Kosmova res pozna vse podrobnosti političnih prevzemov vlade Janeza Janše, a je bila vanje vpletena tudi sama.