Cerkev, naš novi promotor znanosti

Za promocijo znanosti ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo vsako leto nameni okrog 300 tisoč evrov. Približno 50 zavodov, ustanov, združenj in inštitutov lahko računa na največ nekaj tisoč evrov letne pomoči pri popularizaciji znanosti ali pri informiranju javnosti o znanstvenih dosežkih. Letos pa se je minister Jure Zupan odločil za še en korak. V začetku junija je sklical tiskovno konferenco in naznanil, da bo ministrstvo v naslednjih dveh letih potrošilo še dodatnih 360 tisoč evrov, s katerimi bodo podprli tako imenovane regionalne centre za promocijo znanosti, s pomočjo katerih bi mlade ponovno navdušili za znanost in za tehnične poklice.

360 tisoč evrov je ogromno denarja, ki ga večinoma manjša, pogosto pa tudi ljubiteljska znanstvena društva doslej nikoli niso videla. Ena izmed najbolj znanih slovenskih poljudnoznanstvenih revij, revija Proteus, ki izhaja že od leta 1933, dobi na leto največ državne podpore na seznamu naravoslovnih poljudnoznanstvenih revij, pa je to še vedno le 7000 evrov na leto, in iz leta v leto manj. "Če bo šlo tako naprej, bomo morali revijo ukiniti. V rdečih številkah smo že leta in leta, honorarjev ne moremo izplačevati, borimo pa se s konkurenco, kot je Gea ali National Geographic, ki ju, čeprav sta komercialni reviji, naša ministrstva tudi podpirajo," pojasnjuje njen urednik dr. Radovan Komel. Enako velja za drugo znano slovensko revijo, Življenje in tehnika, kjer znašajo dotacije danes le še kakšnih 5 odstotkov tistega, kar so dobili pred desetimi leti, pojasnjuje urednik Matej Pavlič.

A denar očitno je. Le da je resorno ministrstvo ocenilo, da bodo za promocijo znanosti naredili še največ, če bodo skoraj devetdeset milijonov starih slovenskih tolarjev razdelili med samo štiri glavne igralce.

Zmagoviti nadškofiji

Kdo si je torej zaslužil nagrado desetletja? Pred tednom dni je ministrstvo objavilo izbrane štiri organizacije, od katerih bo vsaka dobila po 90 tisoč evrov. Na presenečenje mnogih pa to niso tradicionalne znanstvene ustanove ali združenja z znanstveno tradicijo, ampak večinoma zavodi, ki so povezani z mariborsko in ljubljansko nadškofijo, in društvo s politično navezo na trenutno oblast.

Največje število točk je tako dobil Evropski kulturni in tehnološki center iz Maribora. Na prvi pogled sicer povsem znanstvena organizacija, ki pa jo je leta 2003 ustanovila mariborska nadškofija z namenom upravljanja z vrnjenim dvorcem Betnava. Še pred nekaj meseci se je center imenoval Zavod Evropski kulturni center, zastopal pa ga je ekonom mariborske nadškofije Mirko Kraševec. Čeprav gre za neprofitni zavod, je v tem trenutku ena izmed njegovih glavnih nalog, da za račun podjetja Betnava, d. o. o., v lasti mariborske nadškofije upravlja s pred kratkim zgrajenim Pustolovskim parkom v bližnjem gozdu, ki ga lahko uporabljajo z dovoljenjem mariborske občine. Za vstop v park je treba plačati vstopnino po 5, 10 ali 15 evrov.

Zmagoviti projekt, Center za promocijo znanosti za območje severovzhodne Slovenije, bo vključeval notranje in zunanje postavitve eksperimentov, Hiša doživetij pa se bo nanašala na razvijanje naravoslovja in znanosti s pomočjo pedagogike montessori in bo namenjena predšolskim otrokom ter otrokom prve triade devetletne osnovne šole, pojasnjujejo na ministrstvu za znanost. Sedanji direktor centra Izidor Golob, ki je zaposlen na mariborskem inštitutu za informatiko Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, nam je povedal, da so pri tem sodelovali z mnogimi znanstveniki in pedagoškimi delavci iz več članic mariborske univerze ter še z nekaterimi društvi (na primer Čebelarska zveza Maribor), saj se je ideja za projekt rodila že leta 2005.

Čeprav je projekt nedvomno zanimiv, pa je morda sporno, da so denar zanj letos že dobili. Minister Zupan je namreč na junijski tiskovni konferenci izrecno poudaril, kar piše tudi v razpisu, da so do denarja upravičene zgolj tiste ustanove, ki za podoben ali isti program ne prejemajo javnih sredstev, zaradi česar se na razpis ni prijavila znana Hiša eksperimentov iz Ljubljane. V tem letu pa je Evropski kulturni in tehnološki center že dobil 6200 evrov pomoči za podobni program na razpisu za promocijo znanosti z naslovom Raziskovanje elektronskih komunikacij za vsakogar.

Tudi drugi zmagovalec, podprt z 90 tisočimi evri, raziskovalni inštitut Studia Slovenica, je cerkvena institucija, ki spada pod Zavod svetega Stanislava, ta pa je del ljubljanske nadškofije. Čeprav je minister Zupan na tiskovni konferenci dejal, da želi ministrstvo po regijah vzpostaviti mesta, podobna ljubljanski Hiši eksperimentov, v katerih bi lahko mladi z igro spoznavali znanost skozi poskuse, je Zavod svetega Stanislava izbirno komisijo prepričal s projektom, ki nima s tem skorajda nobene zveze. Studia Slovenica je namreč znana po tem, da njen vodja dr. Janez A. Arnež že več let zbira in ureja literaturo izseljencev v zamejstvu in tujini. Dejal nam je, da je osnova predlaganega projekta razvoj šolstva v taboriščih na Koroškem, kamor so se mnogi Slovenci, med njimi je bilo tudi precej domobrancev, v letih od 1945 do 1949 umaknili pred novo komunistično oblastjo. Njihova dela, nastala na Koroškem, bo Arnež mladim verjetno predstavljal skozi razstave, skozi zbrane šolske knjige, spričevala, redovalnice in podobno.

Kako bo projekt točno izgledal, še ne ve, z ministrstva za znanost pa so nam na naše vprašanje odgovorili, da bo v novem centru za promocijo znanosti "bogata kulturna dediščina, ki je zbrana tam, urejena kot javno dostopna knjižnica s poudarkom na kulturni in zgodovinski dediščini Slovencev v begunskih taboriščih in njihovem življenju. V njej bodo izvajali družboslovne dneve za učence, dijake in študente. To bo prva javno dostopna knjižnica, v kateri bodo učenci, dijaki in študentje raziskovali dela Slovencev v tujini in zamejstvu". Ker je Studia Slovenica dobila denar kljub temu, da so na ministrstvu v razpisu pisali o eksperimentiranju otrok in interaktivnosti, se sicer prej zdi, da je minister Zupan zgolj držal besedo, ki jo je dal Arnežu ob obisku julija 2005, ko se je z njim pogovarjal "o bodočem razvoju Inštituta, nekaterih načrtovanih projektih in možnem sodelovanju", kot so tedaj sporočili z ministrstva.

Znanost skozi krščansko etiko

Tudi tretji zmagovalec na projektu, društvo DOM iz Črnomlja, je zanimiv izbor. To mlado društvo nima namreč nima nikakršnih izkušenj z znanostjo ali s promocijo znanosti. Ustanovljeno je bilo februarja letos, kot je poročal Radio Krka, pa je temeljno poslanstvo društva "zavzemanje za razvoj kulturnega, duhovnega in družbenega življenja ter promocija odgovornosti, družinskega življenja, trajnostnega razvoja in strpnosti. Njihovi cilji so predvsem širjenje miselnega, kulturnega in duhovnega obzorja ljudi, opozarjanje na vprašanja družin in mladine, spodbujanje odgovornosti in solidarnosti, prizadevanje za varstvo narave in trajnostni razvoj. Prav tako želijo omogočiti bolj kakovostno preživljanje prostega časa, skrbeti za skladen razvoj podeželja ter promovirati vrednote miru, družbene vključenosti, prostovoljnega dela in dialoga".

Ko smo poklicali njenega uradnega zastopnika Igorja Suhorepca, sicer občinskega svetnika Nove Slovenije in predsednika lokalnega odbora NSi iz Črnomlja, nam ta ni znal povedati, kakšen projekt so prijavili. Razlog za to je bil, kot smo izvedeli pozneje, da je njihov zmagoviti program v resnici nastal v sodelovanju z organizacijo Mladinski ceh in Socialno akademijo iz Ljubljane, ki naj bi poskrbeli za izvajanje programa in zagotovili primerne strokovnjake. A tudi ti dve organizaciji sta povezani s cerkvijo. Cilj Mladinskega ceha je denimo "mladim omogočati priložnosti za rast v odgovornega pripadnika različnih skupnosti po načelih krščanske etike in don Boskovi preventivni vzgojni metodi", prostore imajo v zgradbi salezijanskega zavoda v Ljubljani. Socialna akademija pa je nastala leta 2004 iz društva Slovenski katoliški izobraženci, Društva Mladinski ceh in Društva za trajne človekove vrednote Perennia. Eden glavnih ustanoviteljev je bil dr. Anton Stres, sedaj vodja celjske škofije, ki jo je imenoval po avstrijski partnerici z imenom Katolische Sozialakademie Osterreichs.

Matej Capin, ki je napisal program za Društvo Dom, nam je pojasnil, da je njihov program utemeljen na filozofiji mladinskega dela, kar pomeni, da bodo organizatorji hodili na teren, kjer bodo na delavnicah promovirali znanost. V Mladinskem cehu so namreč že doslej uporabljale didaktične kovčke, vsak izmed teh pa vsebuje določen eksperiment, ki si ga je mogoče izposoditi, nam je povedal Capin. Z ministrstva za znanost pa so nam odgovorili, da so projekt financirali, ker naj bi se tako vzpostavil regionalni otroški in mladinski center znanosti za Belo krajino, ki naj bi med otroki in mladimi spodbujal njihovo zanimanje za raziskovanje, ustvarjalnost, samoinciativnost in interdisciplinarni ter timski pristop.

Zadnji, četrti zmagovalec razpisa je Društvo matematikov, fizikov in astronomov Koper. Politična prodornost omenjenega društva je postala očitna leta 2005, ko je vlada iskala nove člane strokovnega sveta za splošno izobraževanje. Tedaj je vlada v svet imenovala kar sedem novih imen, ki jih je predlagalo omenjeno društvo, od katerih pa nihče ni bil matematik, fizik ali astronom. Članica razsodišča omenjenega društva Danica Jereb nam je dejala, da je v društvu še vedno najbolj aktivna Eda Okretič - Salmič, nekdanja predsednica društva, sedaj zaposlena v kabinetu ministra Zupana. Javnost si jo je zapomnila leta 2000, ko je kot poslanka Desusa tedanji vladi dr. Andreja Bajuka dala enega od dveh manjkajočih glasov.

A Okretičeve seveda ni bilo v izbirni komisiji. O razdelitvi denarja v verjetno največjem razpisu za podporo znanosti v samostojni Sloveniji so odločali Dominika Rozoničnik (njeno edino objavljeno delo je magistrska naloga fakultete za strojništvo iz leta 2005 o določanju prostega formaldehida), Jurij Dolžan (diplomiral je leta 2005 iz programirljivega modula z mikrokrmilnikom), Maja Supič (njeno edino objavljeno delo je diplomska naloga iz leta 2000 z naslovom Primerjava odgovornosti poslancev in delavcev, zaposlenih v gospodarstvu) ter Janez Danijel in Ruth Martinčič, ki objavljenih akademskih del nimata. Dominika Rozoničnik in Jurij Dolžan sta sicer kandidirala na listi NSi na lokalnih volitvah leta 2006, Ruth Martinčič pa sodeluje z Matejem Capinom, katerega program je bil izbran na razpisu. Oba sta namreč člana izvršnega organa Slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, kjer je Martinčičeva poverjenica za začasne naloge, Capin pa poverjenik za program.

Fast food znanost

Vodja ljubljanske Hiše eksperimentov Miha Kos pravi, da sicer razume potrebo po regionalizaciji, kljub temu pa je bil nad razpisom presenečen. Žal mu je, ker se v Sloveniji "gremo fraktalno teorijo in delamo že tako ali tako male stvari še manjše". Po njegovem mnenju bi Slovenija potrebovala eno, vsaj desetkrat večjo hišo eksperimentov od sedanje, podobno tisti v Amsterdamu ali Koebenhavnu, ne pa, da se gremo "hitro prehrano v znanosti".

Aljoša Žerjal, sedanji predsednik Društva matematikov, fizikov in astronomov Koper, zavrača vsako politično povezavo društva z vladajočo koalicijo kot zlonamerno. Takšno "iskanje dlak v jajcu" se mu zdi krivično glede na ogromen vložek amaterskega in prostovoljnega dela, s katerim so vzpostavili Center eksperimentov Koper in Muzej naravoslovnih učil. Dodaja, da z amaterskim delom več ne gre naprej, denar potrebujejo za vsaj enega zaposlenega. Na razpisu bodo postavili "nove interaktivne eksperimente, izvedli delavnice na različne teme za šolarje, dijake in študente, razpisali bodo fotografski natečaj z naravoslovno vsebino, izdelali demonstracijski eksperiment, izvedli interaktivna predavanja za poljudno predstavljanje znanosti in tehnologije", pa pojasnjujejo na ministrstvu za znanost.

To so zmagovalci. Največji poraženec razpisa, ki je prejel tudi najmanjše število točk, je društvo za tolmačenje znanosti Kvarkadabra. To društvo deluje že celo desetletje, ima tudi izredno dobro obiskano spletno stran (www.kvarkadabra.net), prek katere seznanja širšo javnost o dogajanju v znanosti, tehniki in naravoslovju. To spletno stran veliko uporabljajo tudi učitelji na osnovnih šolah in gimnazijah pri pripravi učnih ur in je tudi eden osrednjih virov kredibilnih informacij o znanosti za učence, dijake in študente. Do sedaj so izdali že več knjig, prejeli so tudi mnoge nagrade (večkrat Prometej znanosti). In končno so bili letos nagrajeni še z nominacijo za Descartesovo nagrado, to je z najpomembnejšim evropskim priznanjem za promocijo znanosti. Za nagrado jih je izbrala 32-članska mednarodna komisija, sestavljena iz najpomembnejših evropskih strokovnjakov s področja znanosti in komuniciranja znanosti, med katerimi ni bilo niti enega Slovenca. Letos pa omenjeno društvo ni prejelo nobenih rednih ali interventnih sredstev ministrstva za znanost.

Ker ministrstvo v sklepu ni utemeljilo, zakaj je sprejelo navedene štiri programe, zavrnilo pa je sofinanciranje drugih, sta Kvarkadabra in Okoljsko raziskovalni zavod iz Slovenskih Konjic, ki prav tako ni bil izbran, že spisala pritožbo. Ministra smo vprašali, kako komentira izbor. Odgovoril je formalno: "Na javni razpis za vzpostavitev centrov za promocijo znanosti je prispelo 13 vlog. Pri tem so bile v izbor za sofinanciranje programov Centrov za promocijo znanosti uvrščene vse pravočasne, popolne in pravilne vloge, to je 8 vlog. Te so člani komisije natančno proučili in vsako vlogo posamično ocenili. Na podlagi programov priloženega gradiva in ocen je komisija določila tiste štiri, ki so v ocenjevanju skupno dosegli najvišje število točk.”