Frančiškani za obrambne zadeve

Obrambni minister Karl Erjavec je na tiskovni konferenci marca 2006 slavnostno naznanil, da bo Slovenija v letih 2006 in 2007 za znanost in raziskave na področju obrambe ter reševanja in zaščite namenila kar pet odstotkov vseh obrambnih izdatkov. "To nas uvršča v sam evropski vrh. Prepričan sem, da bomo s tem pomagali slovenski razvojni sferi in industriji odpreti vrata v evropsko obrambno industrijo," je dejal Erjavec, čigar ministrstvo je v projekt investiralo tedanjih 8,1 milijarde tolarjev (33,8 milijona evrov), 150 milijonov tolarjev (625 tisoč evrov) pa tudi ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Tam je bil tudi minister za znanost Jure Zupan, ki je poudaril, da postaja s tem "Slovenija družba znanja in raziskav".

Na razpisu so nato denar za različne obrambne projekte resda dobila predvsem podjetja in univerze. Tako je bilo denimo 160 milijonov tolarjev (666 tisoč evrov) namenjenih podjetju DOMEL, Elektromotorji in gospodinjski aparati, kjer bodo razvijali "sistem gorivnih celic kot pomožni vir energije za zagotavljanje avtonomnosti vojaških vozil". Precej velik projekt, vreden 105 milijonov tolarjev (437 tisoč evrov), je obrambno ministrstvo zaupalo mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, kjer bo raziskovalec dr. Denis Đonlagić preučeval "napredne optične senzorje na osnovi optičnih vlaken za uporabo v obrambnih in civilnih sistemih". A poleg teh in podobnih programov si je obrambno ministrstvo zaželelo še nekaj družboslovja.

Filozofu dr. Tinetu Hribarju so denimo namenili 14 milijonov tolarjev (58.300 evrov) za delo "Etično - filozofski vidiki sodobne demokracije in kontroverze globalne družbe". Sedanji predsedniški kandidat dr. Danilo Türk je za analizo "potreb po poznavanju mednarodnega prava o oboroženih spopadih in mednarodnega humanitarnega prava ter izdelava strokovnega dela za potrebe Slovenske vojske" prejel 27 milijonov tolarjev (113 tisoč evrov). Na natečaju za projekt "Učinkovito spoprijemanje s travmatičnimi in močnejšimi stresnimi izkušnjami pri delu na obrambnem področju" pa je zmagal Frančiškanski družinski inštitut, ki ga je leta 1996 ustanovila Slovenska frančiškanska provinca svetega Križa. Za študije o vplivih, ki se pojavijo z nepravilnim urnikom zadolžitev, pomanjkanjem spanca, fizično in psihično utrujenostjo, o vplivih toplotnih pritiskov in študije potapljanja, študijo o posttravmatičnih učinkih stresa, straha, modeliranja udarca v glavo, o preventivnosti mišično-skeletnih poškodb ter študije vpletenosti ljudi proti grožnjam z orožjem so prejeli 20 milijonov tolarjev (83.300 evrov).

Frančiškanski družinski inštitut je sicer znan predvsem po svoji terapevtski pomoči zakoncem in družinam v stiski in pri izobraževanju terapevtov za pomoč družini, kot piše na njihovi spletni strani. V letih 2005 in 2006 so za ta namen z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za program z naslovom "Terapevtska pomoč pri čustvenem, fizičnem in spolnem nasilju" dobili približno 23 milijonov tolarjev letno. Prav ta teden pa je agencija za raziskovalno dejavnost, ki bdi nad ciljnim raziskovalnim programom Znanje za varnost in mir, objavila nov seznam izbranih na razpisu za leto 2007. Tudi tokrat so denar dobila predvsem podjetja, pa tudi javne raziskovalne inštitucije za nekatere zanimive humanistične projekte. Dr. Milena Valenčič Zuljan z ljubljanske pedagoške fakultete bo denimo preučevala "Razvoj patriotizma med mladimi", za kar je obrambno ministrstvo namenilo 97 tisoč evrov. In tudi tokrat je na seznamu prejemnikov mogoče najti Frančiškanski družinski inštitut. Bil je izbran na programu, kot nalašč napisanem zanj, z naslovom Celostna medosebna pomoč vojaškim družinam.

Na agenciji za raziskovalno dejavnost so nam pojasnili, da vsebino raziskovalnih programov glede na svoje potrebe določajo financerji. Poleg ministrstva za visoko šolstvo je to predvsem ministrstvo za obrambo, ki je v letos objavljenem razpisu iskalo ponudnika za program Skrb za družine pripadnikov Slovenske vojske. Cilj študije naj bi bila "celostna skrb za vojaške družine, ki so sprejemljive za slovensko kulturno okolje in katere oblike bi bilo treba uvesti na podlagi dejanskih potreb družin". Hkrati s tem so želeli še "primerjalno študijo skrbi za vojaške družine v drugih evropskih (EU in NATO) državah".

Frančiškanski inštitut je imel tokrat to nesrečo, da sta se na prav to točko s skupnim projektom prijavili dve akademsko izredno močni ustanovi. Na eni strani je bila to Fakulteta za družbene vede, natančneje, dr. Ljubica Jelušič, ki je kot nosilka projekta k sodelovanju povabila še Inštitut za medicinske vede znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. "Mi smo sprva predvideli, da bi prav Inštitut za medicinske vede prevzel ta del projekta, ki govori o skrbi za družine, kajti to je za nas institucija, ki jo mi zares štejemo kot strokovno," nam je dejala Jelušičeva. Na omenjenem inštitutu, kjer delajo strokovnjaki s področja medicine, sociologije, psihologije, antropologije, metodologije anketnih raziskav, etnologije in socialnega dela, je Jelušičeva sodelovala z dr. Duško Kneževič Hočevar.

Toda nato je obrambno ministrstvo Jelušičevo poklicalo na pogovor, kjer so ji dejali, da mora del programa, ki govori o skrbi za družine, izvesti Frančiškanski družinski inštitut. "Nam je bilo jasno povedano, da temo, ki zadeva družine, izvede Frančiškanski družinski inštitut. Kar je v bistvu pomenilo, da se je moral FDV odreči našim kolegom iz SAZU. Tega mi je zelo žal in to je moja osebna travma. Ministrstvo pač to ocenjuje po neki svoji logiki, in če menijo, da potrebujejo program iz psihoterapije, potem je to tako," dodaja Jelušičeva.

Na Frančiškanskem inštitutu žal sogovornika nismo dobili in tudi na obrambnem ministrstva nam niso znali pojasniti, zakaj potrebujejo omenjeni program in koliko denarja nameravajo zanj potrošiti, iz njihove službe za stike z javnostjo so nam sporočili, naj se obrnemo na agencijo za raziskovalno dejavnost, ta pa nas je napotila nazaj na obrambno ministrstvo. Dejstvo pa je, da prispele prijave na razpis ocenjujejo oboji. Na agenciji za raziskovalno dejavnost ocenjujejo znanstveno plat prijavljenih projektov, torej raziskovalno kakovost in izvedljivost ter organizacijo projekta, ocenjevalci na ministrstvu za obrambo pa ocenjujejo uporabnost v skladu z cilji razpisanega tematskega sklopa ali teme. Na koncu vse te točke seštejejo in poiščejo zmagovalca.

Prav Frančiškanski inštitut pa naj bi dobil precej dobre ocene z ministrstva za obrambo. "Silno smo se začudili, da je bila vsebina te projektne naloge zaupana nekomu, ki nima toliko znanstvenih referenc na to temo, ampak predvsem uporabno vrednost. Tega ne omalovažujemo, ampak vseeno bi se moralo gledati oboje," nam je dejala Duška Kneževič Hočevar z Inštituta za medicinske vede. "Je pa malo neverjetno, da imaš zelo visoke znanstvene ocene in skoraj nič uporabne vrednosti, Frančiškanski inštitut, kot smo izvedeli, pa obratno, odlične uporabne ocene in nižje ocene za znanstveni vidik," še dodaja.

Ljubica Jelušič nam je povedala, da je ne moti, ker jim je obrambno ministrstvo dejalo, da morajo pri projektu sodelovati s Frančiškanskim inštitutom. Slišala je namreč, da so že delali za Slovensko vojsko, od koder so dobili dobre ocene, kar pomeni, da je "tisto, kar oni delajo, očitno ocenjeno kot zelo uporabno". Priznava tudi, da družine vojakov potrebujejo takšno pomoč, saj naj bi bile izpostavljene velikim žrtvam. Velikokrat so vojaki na operacijah v tujini, sicer pa na dolgotrajnih usposabljanjih. Tako se bremena prenašajo na tiste člane, ki ostanejo doma, zaradi česar prihaja do napetosti.

V takšnih primerih je psihoterapevtska podpora, ki naj bi jo nudil Frančiškanski inštitut, dobrodošla. Vendar pa to hkrati pomeni, da Slovenska vojska nima pripravljenih uradnih služb. "Kateri poveljnik pa je pripravljen iti k družini svojega vojaka, ji prenesti informacije, jih potolažiti?" se sprašuje Jelušičeva. Vojska tako očitno ugotavlja, da potrebuje takšne vrste servis, vojaki s težavami pa terapije, ko njihove družine bremen več ne morejo prenašati. Če začnejo to funkcijo opravljati religiozne institucije, sicer ni samo po sebi napačno, vendar mora obrambno ministrstvo vedeti, kje je meja pri širjenju določenega tipa vrednot, na kar je komisija, katere članica je bila tudi Jelušičeva, pred leti tudi opozorila ministrstvo, ko so začeli v vojsko uvajati duhovno religiozno oskrbo.

Rezultati omenjenega razpisa Znanje za varnost in mir so prišli v javnost ravno na dan, ko se je minister za znanost Jure Zupan posipal s pepelom in razveljavil rezultate enega največjih razpisov za vzpostavitev znanstvenih centrov. Kot je znano, so na tem razpisu, vrednem 360 tisoč evrov, zmagale štiri institucije, posredno ali neposredno povezane z mariborsko in ljubljansko nadškofijo. Da je bila težava v preveč očitni protekciji verskih ustanov, in to celo pri promociji znanosti, sicer minister iz vrst NSi ne želi priznati. Predvsem zaradi pritožbe društva za tolmačenje znanosti Kvarkadabra se je odločil, da razpis ponovi predvidoma jeseni letos in projekt prenese na sektor za znanost.

Obrambni minister Karl Erjavec in Jure Zupan imata morda vseeno prav, ko trdita, da postaja Slovenija družba znanja in raziskav. Javna agencija za raziskovalno dejavnost pa žal kljub temu ne objavlja več svoje brošure najboljših raziskovalnih programov. Morda zato, ker sta se v junija 2005 natisnjeni predstavitvi najboljših raziskovalnih programskih skupin v letu 2004 po pomoti v brošuri znašla dr. Slavoj Žižek in dr. Darko Štrajn? V tem času pa je na razpisih, namenjenih za promocijo znanosti, začel zmagovati Frančiškanski družinski inštitut, ki je dobil letos enega najvišjih zneskov za predstavitev in promocijo znanstvenih odkritij na področju družine, zakona in starševstva.