Slovenija gre gor

Se življenje v Sloveniji slabša? Za del prebivalstva je odgovor pozitiven. Slabšanje življenja v zadnjih mesecih občutijo tisti prebivalci, ki so zadolženi s stanovanjskimi posojili in ki morajo s svojimi skromnimi družinskimi proračuni poleg čedalje višjih mesečnih obrokov posojil zaradi višjih obresti pokriti tudi vse višje cene hrane, pijače, vrtcev in drugih storitev, brez katerih ni mogoče živeti. Dejstvo je, da število (pre)zadolženih prebivalcev že od leta 2003 strmo narašča, kar dokazuje tudi študija vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj. Za zadolženost so v veliki meri kriva prav stanovanjska posojila, saj ta danes pomenijo že polovico vseh posojil v državi. Lahko se sicer tolažimo, da po zadolženosti zaostajamo za mnogimi drugimi državami EU. A ne smemo pozabiti, da ima Slovenija še dodatno težavo: medtem ko inflacija v EU pada, pri nas naglo narašča.

Zadnjih pet mesecev so mesečne stopnje inflacije neprestano višje, kot so bile v primerljivih mesecih prejšnjega leta. Medtem ko je bila julija letna stopnja inflacije v Sloveniji 3,8-odstotna, se je isti mesec v evroobmočju znižala z 1,9 na 1,8 odstotka, torej ostala na ravni pod dvema odstotkoma. Ugledni slovenski ekonomisti, med njimi tudi nekdanji finančni minister Dušan Mramor, so že večkrat opozorili, da ta gibanja ne morejo biti brez negativnih posledic za konkurenčnost ter s tem za dolgoročno rast in zaposlenost v Sloveniji. Od vlade zato pričakujejo, da bo posegla po restriktivnejših ukrepih, ne pa da izvaja prociklično ekonomsko politiko, ki na dolgi rok izjemno zadolži državo, jo zaradi inflacije naredi nekonkurenčno in ranljivo za čase, ko bo konjuktura nizka. Da so ti časi bližje, kot se je zdelo še pred tednom dni, je pokazala kriza na ameriškem trgu hipotekarnih kreditov, zaradi katere je Evropska centralna banka v nekaj dneh v obtok spustila več kot dvesto milijard evrov, precej denarja pa so prispevale tudi ameriška, japonska in avstralska centralna banka.

France Križanič, direktor Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani, sicer tudi član vladnega strateškega sveta za gospodarski razvoj, je ob izbruhu krize dejal, da bo posredno vplivala na vse trge, tudi slovenskega. Vprašanje je le, kako. "Če bi prišlo do velikega premika med dolarjem in evrom, bi vplivala na povečano povpraševanje po evrih, še dodatno okrepila evro, zmanjšala konkurenčnost in s tem neposredno vplivala na slovenski trg," pravi Križanič. Kriza bi se lahko prenesla na celotno gospodarstvo, kajti "čim vpliva na povpraševanje, se lahko začne recesija".

Optimizem vlade izhaja iz visoke gospodarske rasti, ki jo že nekaj časa beleži Slovenija. Toda ne smemo pozabiti, da je naša rast utemeljena na visoki gospodarski rasti v EU, ta pa zaradi pretresov na svetovnih finančnih trgih ni več tako ugodna, kot je kazalo, da bo. Prva ocena evropskega statističnega urada Eurostat razkriva, da je bila gospodarska rast v EU v drugem četrtletju tega leta manjša, kot so sprva pričakovali. V območju evra je bila rast 0,3-odstotna, v celotni EU pa 0,5-odstotna, medtem ko so analitiki napovedovali 0,6-odstotno rast. Prav zaradi pretresov na svetovnih finančnih trgih je Evropska komisija znižala napovedi za gospodarsko rast v tretjem četrtletju za območje evra na razpon od 0,3 do 0,8 odstotka BDP oziroma povprečno na 0,55 odstotka, za zadnje letošnje četrtletje pa na razpon od 0,2 do 0,8 odstotka oziroma povprečno na 0,5 odstotka. Torej za 0,1 odstotne točke nižje od dosedanjih napovedi. Pri tem je nadvse pomemben podatek, da se je gospodarska rast upočasnila tudi v Nemčiji, najpomembnejšem izvoznem trgu za Slovenijo. Analitiki sicer poudarjajo, da je bila sedanje upočasnitev gospodarske rasti v EU pričakovana, saj je bila rast v prvem četrtletju nadpovprečna, prepričani pa so tudi, da bo rast v območju evra še vedno vztrajala na razmeroma visokih ravneh. A kljub temu si ni mogoče povsem oddahniti. Slovenija ni otok sredi globalnega sveta, ki bi ostal imun na zunanje turbulence. Prav nasprotno. Če EU zgolj kihne, Slovenija lahko zato tudi resno zboli.

Zato je pomembno, da smo na bolezen pravočasno pripravljeni. Ali kot ponavljajo ekonomisti: dobre čase bi morali izkoriščati za pripravo na slabe. Da vlada tej logiki dosledno ne sledi, kažejo vsaj tri dejstva. Prvič: proračunski primanjkljaj zvišuje, namesto da bi ga zmanjševala. Drugič: dovoljuje rast plač svojih direktorjev in javnih uslužbencev, kar spodbuja zahteve po rasti plač. In tretjič: premalo je previdna s cenami, ki so pod njenim neposrednim ali posrednim nadzorom. Tak primer so cene alkoholnih pijač in tobaka, saj ima država na njihovo spreminjanje vpliv prek trošarin. Po podatkih statističnega urada pa so prav trošarine razlog za to, da so se cene tobaka na letni ravni zvišale za skoraj osem odstotkov. Vse te napake se lahko Sloveniji ob morebitni recesiji maščujejo.

Podražitev posojil

Bančni analitiki opozarjajo, da bodo ena od posledic zaostrenih razmer na finančnih in posojilnih trgih dražja posojila, zlasti za tiste s slabšo boniteto. Ker bodo banke na podlagi lekcije iz ZDA pri dajanju posojil previdnejše, to lahko vpliva na povpraševanje gospodinjstev in posledično na gospodarsko rast v Evropi, s tem pa tudi na gospodarsko rast v Sloveniji. Na to nevarnost je že pred dvema tednoma v izjavi za nemško izdajo časopisa Financial Times opozoril guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, a je bil zaradi svoje odkritosti deležen ostrih kritik evropskih finančnikov.

Evropska centralna banka je svojo ključno obrestno mero, ki je bila od sredine leta 2003 do konca leta 2005 na rekordno nizki ravni, od novembra 2005 do danes zvišala že osemkrat oziroma skupaj za dve odstotni točki. Obroki posojil, vezanih na Euribor, so se tako v zadnjih letih precej zvišali. Izračuni kažejo, da se je posojilojemalcu, ki je hipotekarno posojilo najel marca leta 2005, mesečna anuiteta do danes povečala za desetino. Prav tako se že nekaj časa dražijo posojila v švicarskih frankih, vezana na Libor, čeprav so bila ta posojila vedno kratkoročno ugodnejša. Direktor sektorja zakladništva v Abanki Vipa Primož Dolenc zato opozarja, da posojilojemalci, ki se zadolžujejo v ameriških dolarjih ali švicarskih frankih, prevzemajo nase poleg obrestnega tudi valutno tveganje: "Do zadolževanja v tuji valuti sem skeptičen, saj se lahko zgodi, da se v primeru neugodnega gibanja deviznih tečajev glavnica in stroški obresti v kratkem času občutno zvišajo. Posojilojemalci se morajo zavedati, da se, čeprav je trenutno videti, da so posojila v tujih valutah ugodnejša, lahko to že v sorazmerno kratkem obdobju spremeni."

Po predvidevanjih bančnih analitikov naj bi ECB temeljno obrestno mero v letošnjem letu še zvišala. Tako naj bi jo v septembru dvignila za četrt odstotne točke, do konca leta pa še za četrt, torej skupaj za pol odstotne točke. To bi seveda pomenilo, da bi se posojila jeseni podražila tudi pri nas. Kreditojemalci, katerih posojila niso vezana na fiksno obrestno mero, nad takšnim dvigom ne bi smeli biti posebej presenečeni. "Z dvigom ključnih obrestnih mer ECB se tipično dvignejo tudi obrestne mere velike večine kreditov, ki jih imajo ljudje v Sloveniji. Žal mnogi kreditojemalci tega sploh ne vedo, čeprav to jasno izhaja iz pogodb. To seveda ne pomeni, da jih je nekdo naplahtal, temveč da so podpisali nekaj, česar niso razumeli, in so za to krivi sami," pravi Črt Jakhel, publicist in urednik spletne strani Finančna točka pri KD BPD. A čeprav je jasno, da je treba pri najemu posojila v zakup vzeti tudi določeno mero tveganja, to nič ne olajša stiske tistih, ki mesečne anuitete že zdaj komaj odplačujejo. Vsaj za nekatere od teh bo dodaten dvig pomenil precejšen udarec za družinski proračun. Ali kot je v Dnevniku zapisal Igor Masten, predavatelj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani: "Na strani potrošnikov niti ni nujno, da v velikem obsegu pride do osebnih bankrotov, do katerih bo sicer v določeni meri nedvomno prišlo. Visok obseg dolga ob višjih stroških financiranja za vsakogar pomeni dolgoletno nižji razpoložljiv dohodek. S tem manj denarja za počitnice, izobraževanje, pokojninsko varčevanje, avtomobile in druge stvari, s katerimi se radi vsakodnevno razvajamo, ko se počutimo premožne."

Tisti, ki se za najem posojila šele odločajo, bodo morali dobro premisliti, ali so pripravljeni sprejeti tveganje povišanih obrestnih mer v prihodnje glede na svojo maksimalno sposobnost odplačevanja kredita. "Velja si izračunati svojo potencialno kreditno izpostavljenost, če se relevantna obrestna mera dvigne denimo za eno odstotno točko, kar lahko poveča anuitete tudi za četrtino. Predvsem za socialno šibkejše je ta dvig lahko izjemno hud udarec," meni Jože P. Damijan, predavatelj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in nekdanji predsednik vladnega strateškega sveta za gospodarski razvoj.

Prav zaradi sedanje finančne krize se zastavlja vprašanje, ali se bo ECB za dvig temeljne obrestne mere sploh odločila. "Prehiter dvig obrestnih mer bi v sedanjem trenutku pomenil idealne pogoje za zlom nepremičninskega trga in za posledičen razmah finančnih kriz. S tem vidika se zdijo ukrepi ECB z bliskovitimi finančnimi injekcijami bankam, prizadetim z ameriško krizo, čakanje z dvigom temeljne obrestne mere ter pomirjujoč ton predsednica ECB Jeana-Claudea Tricheta izjemno preudarni in pretehtani. Kakršno koli sejanje nezaupanja v finančne in nepremičninske trge, sem štejem tudi izjave našega guvernerja Marka Kranjca v Financial Timesu, pa čeprav jih je dal kot analitik in ne guverner, ima lahko izjemno daljnosežne negativne učinke. V tem trenutku je potrebno predvsem ohraniti trezno glavo in pomiriti trge, sedanja zdravila se zdijo dovolj močna, da ameriški finančni virus omejijo na ameriški trg in minimizirajo negativne učinke na EU," je v Financah zapisal Damijan. Po Jakhlovem mnenju bi bila odločitev ECB proti dvigu predvsem politične narave: "ECB je glede na sestavo svojih organov ustanova, ki za svoje odločitve potrebuje relativno široko soglasje in nerodno je, če ji potem politiki dihajo za vrat, da je lastnoročno zadavila gospodarsko rast ali družinske proračune - ne glede na to, da to morda sploh ni res."

Toda tudi če ECB septembra ne bo dvignila temeljne obrestne mere, to še ne pomeni, da se posojila ne bodo podražila. Če se bo kriza na finančnih trgih nadaljevala, se bodo zvišali kreditni pribitki, ki so se zadnja leta vsaj v Sloveniji precej znižali. Pribitek vsebuje premijo za tveganje nevračila in je seveda višji ob slabši boniteti kreditojemalca. V sedanjih negotovih razmerah so se ti pribitki v ZDA bistveno povečali, kar je značilen pojav ob krizah finančnih trgov in gospodarskih krizah nasploh. V Sloveniji pribitki za zdaj ostajajo nespremenjeni, kar pa ne pomeni, da bo tako tudi v prihodnje. "Obstaja možnost, da se bodo sedanje izredne razmere na svetovnem trgu denarja izkazale za dolgoročno realne in potem bomo priča bistvenemu zvišanju pribitkov," pravi Boštjan Tolar iz zakladništva Bank Austria Creditanstalt Ljubljana. Podobno odgovarjajo tudi predstavniki drugih bank. "Pričakovati je podražitev denarja in posledično skoraj zagotovo tudi zvišanje pribitkov kot elementa posojilnih obrestnih mer," so nam odgovorili iz NLB. Seveda morebitni dvig pribitkov ne bi prizadel obstoječih kreditojemalcev, ki kredit že odplačujejo, saj pri njih pribitki ostajajo nespremenjeni celotno odplačilno dobo. Bi pa dvig po žepu udaril nove kreditojemalce. Ali kot pravi Aleš Ipavec, vodja oddelka trgovanja s strankami v Hypo Alpe-Adria Bank: "Predvsem so problematična nova posojila, saj bo višina obrestnih mer tako za posojila s spremenljivo obrestno mero kot za posojila s fiksno obrestno mero odvisna od splošnega nivoja obrestnih mer in višine obrestnih marž."

Nevarnost za banke

Če se bo situacija z nepremičninskega trga v ZDA preslikala v Evropo, po Damijanovem mnenju obstaja velika nevarnost za evropske komercialne banke: "Tako gospodinjstva kot podjetja so se ob ugodni konjukturi in nizkih obrestnih merah močno zadolžila v zadnjih dveh letih. Gospodinjstva tvegajo, da ob naraščajočih anuitetah ne bodo sposobna več vračati posojil za nepremičnine, kar seveda lahko sproži negativne posledice na trgu nepremičnin (padec cen). To pa seveda pomeni nevarnost za banke, ki so kot zavarovanja večinoma vzele hipoteke na nepremičnine in bi na ta način tvegale nepoplačilo danih kreditov. Verjetno je, da bodo banke v prihodnjih mesecih nekoliko bolj previdne pri dajanju kreditov, kar lahko pomeni višje pribitke na osnovno obrestno mero, hkrati pa bodo lahko zahtevale dodatna zavarovanja za dane kredite, na primer zavarovanje pri zavarovalnicah, hipoteke na dodatne nepremičnine, življenjska zavarovanja ..." Tveganje odplačilne nesposobnosti po Jakhlovem mnenju vsaj načelno obstaja tudi v Sloveniji, vendar v manj žgoči obliki kot v ZDA, saj je celotna kreditna obremenjenost slovenskih gospodinjstev nižja, prav tako pa so tudi velikosti kreditov kot odstotek vrednosti kupljene nepremičnine bistveno nižje kot čez lužo. "Tako bi morale cene nepremičnin res hudo, hudo pasti, da bi prišlo do pojava, ki je v ZDA sprožil sedanjo zgodbo - da namreč tržna vrednost nepremičnin pade pod preostali znesek kredita, nakar posojilojemalec reče - kaj imejte jo, nasvidenje." Strinja se, da zaostreni pogoji kreditiranja delujejo kot zavora na strani povpraševanja po nepremičninah in tudi kot motivacija za prodajo pri tistih, ki jih že imajo, so jih kupili na kredit in v njih ne živijo. "Ker pa to ni edini faktor, ni rečeno, da se bodo cene kmalu zasukale navzdol. Je pa to še en dejavnik, ki pripomore k vtisu, da se počasi oblikuje cenovni vrh. Nepremičnine imajo, drugače kot na primer delnice, praktično vrednost za človekovo življenje in zato obstaja neko naravno stalno povpraševanje, ki blaži nihanja navzdol. Je pa je zgodba, da 'nepremičnine vedno samo rastejo', čedalje bolj vprašljiva tudi v Sloveniji," meni Jakhel. Bistveno bolj pesimističen je Maks Tajnikar, predavatelj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani: "Polovica vseh posojil, ki jih najame prebivalstvo Slovenije, odpade na posojila za stanovanja, zato smo v Sloveniji že blizu krize v ZDA. Višje obrestne mere na evropskih trgih bodo povzročile tudi višje obrestne mere v Sloveniji. Če se zato posojila ne bodo mogla več odplačevati, bi se lahko v Sloveniji znašli v podobni krizi kot v ZDA." V izjavi za Delo je izrazil zaskrbljenost, ker je večina posojil prebivalstva, menedžerjev, zasebnih in državnih podjetij najeta v slovenskem bančnem sistemu. "Če se bodo obrestne mere zvišale in posamezniki ne bodo mogli odplačevati posojil, bodo banke postale lastnice nepremičnin. Ker bodo te nepremičnine za banke neuporabne, bi to lahko povzročilo krizo bančnega sistema in zaustavitev gospodarske rasti."

Izčrpavanje podjetij

Z dilemo dražjih posojil ne bodo soočeni le posamezniki, pač pa tudi zasebna in državna podjetja. Znano je, da je sedanja gospodarska rast v Sloveniji močno povezana z investicijami, te pa so pretežno financirane s posojili. Vprašanje je torej, kako bo državi posojila za nekatere velike projekte uspelo odplačati, če se bodo obrestne mere znatno dvignile. Po mnenju Andraža Grahka iz KD Group je skrb odveč. "Rast obrestnih mer ni tako ekstremna, da bi lahko govorili, da je ogrožena plačilna sposobnost zasebnega ali javnega sektorja. Težava torej ni v tem, kako bomo vrnili kredite, ampak bolj, kaj bo ostalo v denarnici potem, ko bomo kredite poplačali."

Zanimivo je tudi vprašanje, kaj se bo dogajalo v Sloveniji glede danih kreditov podjetjem, predvsem članom uprav, ki so se zadolžili z namenom menedžerskega odkupa. "Ob višjih obrestnih merah bodo menedžerji še bolj obremenili denarne tokove podjetij, ki so jih kupili, in jih tako še bolj izčrpavali. To pa pomeni ne samo udarec za dobičkonosnost podjetij in njihove cene delnic ter borzo, ampak predvsem zmanjšanje investicij ter nižjo rast v prihodnje," meni Damijan. Zaskrbljenost nad menedžerskimi odkupi, ki se v Sloveniji pogosto izvajajo prek velikega zadolževanja in posledično finančnega izčrpavanja podjetij, je pred kratkim v Mladini izrazil tudi Jože Mencinger z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani: "Problem, ki ga sam vidim, tako pri Pivovarni Laško kot pri Istrabenzu, je, da oboji podjetja kupujejo s krediti. Dokler je obrestna mera nizka in dokler te vrednosti naraščajo, še gre. Ko pa se začne obrestna mera dvigati in ko se pojavi nezaupanje v cene delnic, lahko to pomeni nevarnost za gospodarstvo in ves bančni sistem. To ni nič drugega kot en velik Dadas." Nekoliko drugače pa na zadeve gleda Jakhel: "Menedžerski odkupi tipično pomenijo prevzem celotnega ali ogromne večine lastništva podjetja. V nasprotju z razširjenim prepričanjem to ni samo premoženje, temveč tudi tveganje. Če kupiš podjetje in ti propade, od tega nisi bolj, temveč manj bogat. V primeru, da bi menedžerjem uspelo prevaliti stroške svojih lastnih kreditov na podjetja, ki so v njihovi lasti, bi torej okoli vogala pljuvali v lastno skledo. Glede na to, da so tovrstne operacije v Sloveniji pogosto daleč od tega, da bi imele samo ekonomsko komponento - pogosto je aktualna še politična, vsaj v splošnem smislu, kdo je s kom skupaj češnje kradel in kaj lahko dobi, da tega ne bo povedal -, pa je stvar težko bolj podrobno komentirati."