Duhovniki tudi v policiji

Še preden je ustavno sodišče razsodilo o zakonu o verski svobodi, je minister Dragutin Mate objavil pravilnik o organizaciji in načinu verske oskrbe v policiji, ki dejansko uvaja policijske vikarje

Minister Dragutin Mate na posvetitvi novega nadškofa Alojzija Urana v ljubljanski stolnici

Minister Dragutin Mate na posvetitvi novega nadškofa Alojzija Urana v ljubljanski stolnici
© Denis Sarkić

"Takrat se je iz tega delala velika fama, pa čeprav je bila ta poteza nekaj popolnoma normalnega, vsaj v vseh evropskih in demokratičnih državah," se Marko Pogorevc, nekdanji direktor policije, spominja dogodka, ko se je s svojim pomočnikom v policijski uniformi udeležil svete maše. "Danes sem vesel, da v takšnih primerih ni nihče več deležen javnega linča. Slovenija tudi na tem področju postaja normalna država. Podobno je z idejo o policijskih vikarjih, vem, da obstajajo tudi v drugih policijah, in prav je, da obstajajo tudi pri nas."

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Minister Dragutin Mate na posvetitvi novega nadškofa Alojzija Urana v ljubljanski stolnici

Minister Dragutin Mate na posvetitvi novega nadškofa Alojzija Urana v ljubljanski stolnici
© Denis Sarkić

"Takrat se je iz tega delala velika fama, pa čeprav je bila ta poteza nekaj popolnoma normalnega, vsaj v vseh evropskih in demokratičnih državah," se Marko Pogorevc, nekdanji direktor policije, spominja dogodka, ko se je s svojim pomočnikom v policijski uniformi udeležil svete maše. "Danes sem vesel, da v takšnih primerih ni nihče več deležen javnega linča. Slovenija tudi na tem področju postaja normalna država. Podobno je z idejo o policijskih vikarjih, vem, da obstajajo tudi v drugih policijah, in prav je, da obstajajo tudi pri nas."

Ministrstvo za notranje zadeve je 10. avgusta v Uradnem listu objavilo poseben Pravilnik o organizaciji in načinu verske duhovne oskrbe v policiji. S tem podzakonskim aktom, ki udejanja 23. člen zakona o verski svobodi, se je začel postopek zaposlovanja prvega slovenskega policijskega duhovnika. Kaj določa pravilnik? Verska duhovna oskrba policistov se izvaja na podlagi izrecne želje policista, a v času, ko ne moti neposrednega opravljanja policijskih nalog, in ki se, razen v izjemnih primerih, ne šteje v delovni čas. Izrecna želja po duhovni oskrbi mora biti sporočena ustno ali pisno nadrejenim, najmanj tri dni pred udejanjenjem te pravice. Oskrba se izvaja v obliki pogovora ali obreda z duhovnikom izbrane veroizpovedi, v prostoru, kjer je zagotovljena zaupnost pogovora. Ob državnih praznikih ali pa drugih slovesnostih se lahko organizira tudi duhovna oskrba večjega števila policistov v obliki verskega obreda v verskem objektu. Pravilnik še določa pomen enakopravnosti različnih veroizpovedi. "Policisti se zanimajo za organizirano stalno duhovno oskrbo, po njej sprašujejo ter si je želijo. Mnogi poznajo načine organiziranja duhovne oskrbe v drugih državah in so jo včasih tudi osebno izkušali. Duhovna oskrba policije je standard vseh demokratičnih držav," pravi Andrej Saje iz tiskovnega urada slovenske škofovske konference.

Zakonska predigra

Postopek uvajanja policijskih duhovnikov ima dolgo brado. Aprila 2003 je nadškof Franc Rode tedanjemu ministru za notranje zadeve Radu Bohincu poslal pismo o potrebi duhovne oskrbe policistov. Pismo je Bohinc odstopil policiji, vendar do kakšnih velikih premikov ni prišlo. Politika za uvajanje policijskih duhovnikov nekoč ni bila zainteresirana.

Po volitvah leta 2004 je prišlo do preobrata. Parlament je "popravil" zakon o policiji in novi 73. a člen je določil, da ima policist, ki to želi, "pravico do religiozne duhovne oskrbe, prilagojene njegovim poklicnim zahtevam, še zlasti v okoliščinah, ko mu je uresničevanje te pravice oteženo". Zaradi tega člena je skupina poslancev (SD in LDS) spisala ustavno pritožbo zaradi kršitve ločitve med državo in verskimi skupnostmi. V obrazložitvi so med drugim zapisali, da je morda razumljivo, če države, ki imajo velike kontingente vojakov v tujini, tja pošiljajo tudi duhovnika, vendar je s policisti popolnoma drugače. "Neargumentirano in lahkotno širjenje religiozne duhovne oskrbe za policiste" naj bilo ustavno nedopustno. Negativno mnenje o 73. a členu so leta 2005 spisali tudi v parlamentarni zakonodajno-pravni službi, kjer so poslance opomnili, da je pravica do izpovedovanja vere zasebne narave in se načeloma opravlja v času, ki je osebi na razpolago (prosti čas). Ustavno sodišče pobude poslancev ni obravnavalo, saj je prišlo do nove zakonske rešitve.

Državni zbor je namreč letos sprejel zakon o verski svobodi, s čimer je sporni člen iz policijske zakonodaje prenehal veljati. Vendar to ne pomeni, da si je vladajoča politika premislila. Nasprotno. 23. člen zakona o verski svobodi določa versko duhovno oskrbo v policiji in povzema določila iz spornega 73. a člena zakona o policiji, pa čeprav, kar ni nepomembno, izvorna še Šturmova različica tega "verskega" zakona, ki je nastala v času vlade Toneta Ropa, besed o policiji ni vsebovala. V drugo se je zgodba z ustavnim sodiščem ponovila. Le da se nanj niso obrnili parlamentarci, pač pa svetniki državnega sveta. In to ne samo zaradi sporne policijske duhovne oskrbe, pač pa tudi zaradi množice drugih členov, ki naj bi po njihovem mnenju kršili ustavno načelo ločitve cerkve od države. Zakon o verski svobodi je sedaj v presoji na ustavnem sodišču.

"Čakamo na odločitev"

Sredi poletja je vprašanje financiranja RKC s poslanskim vprašanjem odprl Sašo Peče, nekaj dni po objavi spornega pravilnika pa se je oglasil tudi Miran Potrč. Poslanec SD, ki bo verjetno kmalu postal podpredsednik državnega zbora, je ministra Dragutina Mateja obtožil, da je prelomil dano obljubo. Leta 2005, ko je bil aktualen še zakon o policiji in ko ga je presojalo ustavno sodišče, je namreč v parlamentu izjavil, da ministrstvo ne pripravlja nobenega posebnega pravilnika in da pač čakajo na odločitev ustavnega sodišča. "Pri tem pa menim, da v ministrstvu, in to lahko tudi zelo odgovorno trdim, v tem trenutku ne nastaja noben pravilnik, da čakamo na odločitev. Želimo si in upamo, da bo ustavno sodišče takšne pomembne zadeve odločalo prioritetno in jih rešilo čim prej," je zatrdil poslancem in dodal, da bo odločitev ustavnega sodišča seveda upošteval. "Če bo odločitev takšna, da je ta člen neustaven, bomo seveda člen umaknili, tako kot to velevajo predpisi. Če pa bo odločitev potrdila, da je zakon oziroma ta člen legitimen in da ga lahko izvajamo, bo ministrstvo pripravilo potreben pravilnik, na podlagi katerega bo v ministrstvu religiozna duhovna oskrba za policiste uvedena." Danes ustavno sodišče presoja skoraj identični člen, četudi nastopa v zakonu z drugim naslovom, a je minister vseeno pohitel s pravilnikom.

Potrč je v poslanskem vprašanju spomnil še na neko podrobnost. Matejev pravilnik udejanjenje pravice do verske duhovne oskrbe v policiji še rešuje. Če zakon določa, da so policisti in policistke upravičeni do verske duhovne oskrbe "v okoliščinah, ko jim je uresničevanje verske svobode oteženo", pa je Matejev pravilnik do cerkve še prijaznejši, ta pravica je omogočena vsem policistom, kadarkoli, le na podlagi pravočasne zahteve.

Pomoč in opora

Kaj točno bo delal vojaški vikar, še ni jasno, saj na ministrstvu še niso sprejeli posebnega akta o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest. Bolj jasne predstave imajo na cerkveni strani. "Policijski vikar bo policistom stalno na razpolago za osebni pogovor in nasvet s področja vere, etike in morale. Posebej bo na voljo policistom, ki opravljajo zahtevne naloge ali se usposabljajo in se zato ne morejo udeleževati verskega življenja ter ne morejo uresničevati svojih verskih pravic. Policijski vikar bo razpoložljiv za policiste, ki bodo zaradi izvajanja nalog (usposabljanj, mirovnih operacij itd.) dlje časa odsotni z doma. Zaradi posebnega načina dela policistov, zlasti na misijah, bodo skrb policijskega vikarja tudi njihove družine, v kolikor si bodo želele duhovne oskrbe," pravi Andrej Saje. "Njegovo poslanstvo se interdisciplinarno dopolnjuje z delom psihologov, saj se policisti zaradi zahtevne narave in načina dela srečujejo s težkimi življenjskimi vprašanji. Policijski vikar opravlja tudi druge naloge, npr. na področju religijskih ekspertiz in destruktivnih kultov."

Izkušnje kažejo, da se veliko tovrstnih "destruktivnih" ali pa mileniarističnih verskih skupnosti ob nedomišljenih reakcijah obdajajočega okolja sovražno odziva. In religijske ekspertize, narejene samo s stališča ene, edine prave veroizpovedi, na podlagi katerih bi lahko policija načrtovala svojo strategijo do domnevno destruktivnih religijskih skupnosti, bi lahko pripeljale do nevarnih situacij. "Ne verjamem, da bi bila izjava resna, verodostojna ali da bi celo odražala dejanske priprave na uvedbo duhovne oskrbe v policiji", Sajetove besede o nevarnih kultih komentira Gregor Lesjak, sociolog novih religijskih gibanj. "Večinska cerkev je nedvomno upravičena do svojega razumevanja 'religijskih ekspertiz' in 'destruktivnih kultov', v nobenem primeru pa ne more prek asistence represivnega državnega organa soditi o veroizpovedi državljanov, to vrednostno kvalificirali in jo nemara celo sankcionirati. To bi bilo po mojem mnenju zares nenavadno razumevanje ločitve države in verskih skupnosti."

Slovenska škofovska konferenca je sicer že avgusta 2005 za koordinatorja duhovne oskrbe v policiji imenovala Janeza Novaka, ki je tudi duhovnik v župniji Brezovica pri Ljubljani. Novak svojih pogledov na prihodnje delo Mladini (še) ni želel podrobno pojasniti, povedal je le, da ga bo pri njegovem delu usmerjalo petnajst točk Mednarodnega združenja policijskih vikarjev. Med tem točkami je sicer izpostavljeno delo s policisti, žrtvami, migranti, pomoč pri intervencijah, pri samomorilskih grožnjah in podobno ...

Nesprejemljivo, prav sprevrženo

Kaj je s policijskimi vikarji pravzaprav narobe? Marko Kerševan, redni profesor na Filozofski fakulteti in eden od najuglednejših slovenskih strokovnjakov na področju religije, je že pred časom, na Drnovškovih pogovorih o prihodnosti Slovenije, dejal, da so duhovniki v policiji nekaj popolnoma nesprejemljivega. "Prav sprevrženo je določilo člena o 'verski duhovni oskrbi v policiji' (ki ga prvotno 'Šturmovo gradivo' ni vsebovalo). Nekaj, kar je in mora biti zadeva verske svobode ljudi/državljanov (ne glede na poklic in delovno mesto), je sprevrženo v 'pravico do verske duhovne oskrbe', za katere 'organizacijo in način uresničevanja predpiše minister'. 'Pravico do duhovne oskrbe' naj bi zagotavljala država ljudem (v zaporih, eventualno bolnišnicah, posebnih razmerah v vojski), ki jim je bila z delom državnih organizacij siceršnja svoboda (verskega združevanja in prakticiranja) odvzeta oz. onemogočena. Od kod in čemu to pervertiranje temeljnih načel na primeru policije?"

Podobno oster je Srečo Dragoš s Fakultete za socialno delo. Je zanj takšna rešitev nekaj običajnega ali pa je vlada stopila še korak bližje k verskim skupnostim? "Oboje," odgovarja Dragoš, "je nekaj normalnega, je v skladu s tem, kar se v Sloveniji vseskozi dogaja. Ne samo pod to vlado. Že od same osamosvojitve se sistematično ignorira 7. člen ustave, ki govori o ločenosti cerkve in države, o enakopravnosti in svobodnem delovanju verskih skupnosti. Politika pač ni imela interesa, da bi v podzakonskih aktih natančneje realizirala ločitev. Popuščala je cerkvenim interesom v strahu, da jo bo cerkev obtožila kulturnega boja. In bolj ko so popuščali, bolj so monopolistu rasli apetiti, nihče si ni upal določiti jasne meje, kjer se suportivni odnos med državo in cerkvijo konča." Uvajanje policijskih vikarjev je po njegovem mnenju samo logično nadaljevanje uvajanja vojaških duhovnikov. "Spomnimo se samo zgodbe, kako je politika uvajala kurate. Uvedeni so bili brez prave strokovne razprave, s sklicevanjem na argument, da je takšna zahteva Nata, kar je bila debela laž. Temeljni problem, kot ga vidim sam, je dejstvo, da v trenutku, ko država neposredno iz proračuna plačuje versko oskrbo, kjerkoli, v župniji ali v vojski ali v policiji, podre načelo ločitve med državo in verskimi skupnostmi. Seveda se lahko to načelo razteguje od najbolj rigoroznega pa do kooperativnega, suportivnega, a v trenutku, ko država klerike zaposli na državnih plačah, to načelo pade. To se dogaja v Sloveniji v maksimalni varianti. Glavni in edini, osrednji namen je pač državno financiranje klerikov katoliške cerkve."

Trinajst let pozneje

In kakšni so argumenti vladajoče politike? "Na ministrstvu želimo duhovno religiozno oskrbo uvesti v policiji predvsem za potrebe pripadnikov policije, ki delujejo v različnih misijah Združenih narodov ali Evropske unije," je pred leti v parlamentu trdil minister Mate. "Praviloma gre za države, kjer je oteženo ali celo onemogočeno, da bi lahko posamezni pripadniki, ki želijo imeti duhovno oskrbo, to lahko dobili v takšni obliki, kot si želijo. In to je glavni cilj tega in ne uvajanje cerkve ali pa religije." Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je v tujini 26 slovenskih policistov. Malo nenavadno je, da slovenska država zaposluje človeka, ki naj bi skrbel za duhovno oskrbo 26 ljudi, ti pa ne služijo vsi v eni državi in vsi takšne oskrbe niti ne potrebujejo. Sicer pa se bo po vsej verjetnosti, podobno kot v vojski, število vojaških duhovnikov povečalo. Samo eden verjetno ne bo dovolj za pomoč kakšnim 8000 policistom. V uradnem sporazumu vlade in islamske skupnosti je recimo že zapisano, da lahko islamska skupnost tudi v policiji v skladu s predpisi zagotavlja versko duhovno oskrbo. Tako se lahko zgodi, da bo Slovenija po katoliških vikarjih dobila še muslimanske policijske imame. Zgolj za opombo, v Turčiji, Siriji, Jordaniji in še v nekaterih sekularnih državah, kjer sicer prevladuje muslimanska vera, ne poznajo vojaških imamov, zato pa imajo Britanci enega, ki trenutno pomaga britanskim vojakom v Iraku.

Če je bil nekdanji direktor policije Pogorevc na samem začetku nad uvajanjem policijskih duhovnikov navdušen, njegov starejši policijski kolega Pavel Čelik misli drugače. "Morda tovrstne storitve potrebujejo tisti, ki nimajo prostih izhodov, ko so na mirovnih misijah. Tisti, ki so v Sloveniji, pa tovrstne pomoči ne rabijo. So pač v službi, in ko je te konec, lahko gredo k maši, k duhovnikom na pogovor, kot občani in ne kot policisti. Za uvajanje posebnih policijskih duhovnikov ni nobene potrebe. Sploh pa so pravi problemi v slovenski policiji drugje, odnosi med policisti niso na najboljši ravni in bilo bi bolje, da bi se reševale te stvari."

In še nekaj, knjižica, ki je izšla ob petletnici Vojaškega vikariata, razkriva zanimivo podrobnost. Maja 1994 se je mednarodnega vojaškega romanja v Lurd uradno udeležil prvi pripadnik Slovenske vojske. Skupaj z avstrijskimi vojaki je v Lurd v imenu Slovenije romal ravno sedanji minister za notranje za zadeve Dragutin Mate. In trinajst let pozneje se je isti človek podpisal pod uredbo, ki uvaja duhovno oskrbo v slovensko policijo.