Višje sejnine vladnim nadzornikom

Ko je SDS februarja letos v Termah Čatež praznovala 18. obletnico ustanovitve, je njen predsednik Janez Janša napovedal dokončen umik politike iz gospodarstva. Ker se SDS zaveda nevarnosti, ki doleti stranko, če je dolgo na oblasti, je dejal, so kot ena prvih evropskih strank na seji sveta sprejeli spremembo statuta, po kateri so najpomembnejše politične funkcije v stranki nezdružljive s funkcijami v gospodarstvu. Hkrati je vlada sprejela dva sklepa in uredbo, ki javnim funkcionarjem prepoveduje članstvo v nadzornih svetih v vseh družbah, ki so v posredni ali neposredni večinski lasti države. Na poslansko vprašanje o njihovih visokih sejninah je Janša pred letom dni, septembra 2006, v parlamentu odgovoril: "Jaz ne izključujem možnosti, da so kje pač te sejnine tudi v podjetjih, kjer je država še vedno solastnik, previsoke, da so anomalije, trdim pa pri polni zavesti, da jih je bistveno manj, kot jih je bilo doslej, in da se te stvari urejajo." Napoved "urejanja" ni niti malo dala slutiti, da namerava vlada te sejnine dejansko krepko dvigniti.

Povišanje sejnin

Resnična posledica uredbe in dveh sklepov vlade s 15. februarja 2007 ni v umiku politike iz gospodarstva, kar kaže hiter pogled na sestavo, na primer nadzornih svetov, ampak v visokem zvišanju sejnin in še celo uvedbi udeležbe nadzornikov pri dobičku v državno nadzorovanih podjetjih. Sejnina nadzornikov je bila do takrat določena v sklepu vlade iz leta 2002. Po njej je predsednik nadzornega sveta nekega državnega podjetja dobil plačilo v višini 35 odstotkov povprečne mesečne plače v dejavnosti, v katero sodi podjetje, vendar največ 80 tisoč tolarjev, član nadzornega sveta pa je prejemal sejnino v višini 25 odstotkov povprečne mesečne plače v dejavnosti, a največ 57 tisoč tolarjev bruto. Po raziskavi združenja članov nadzornih svetov je leta 2001 povprečna sejnina članov nadzornih svetov - vseh, tudi nadzornih svetov podjetij v zasebni lasti - znašala od 30 do 35 tisoč tolarjev. Februarja letos pa se je sedanja vlada odločila spremeniti sistem izplačevanja sejnin tako, da so se povišale tudi do dvainpolkrat.

Po novem so namreč sejnine določene glede na velikost družbe. Člani nadzornih svetov malih družb z do desetimi zaposlenimi dobijo 150 evrov, predsedniki nadzornih svetov največjih družb z več kot 250 zaposlenimi pa dobijo po novem 1072 evrov na sejo. Po evidenci ministrstva za javno upravo vrši vlada neposredni nadzor nad več kot 30 javnimi podjetji, delniškimi družbami ali družbami z omejeno odgovornostjo, skupno število nadzornikov pa je okrog 100. In to brez upoštevanja vseh ostalih družb, kjer imata svoje deleže neposredno Kapitalski družbi (Kad) in Slovenski odškodninski družbi (Sod), in še vseh ostalih družb, ki so pod posrednim vplivom obeh paradržavnih skladov. Kad ima denimo naložbe v približno 130 družbah.

Vsa podjetja, ki so v posredni ali neposredni večinski lasti države, so morala do septembra temu primerno spremeniti svoje statute. Razlike so očitne. Bivši član izvršilnega odbora SDS Igor Marinšek, ki je predsednik nadzornega sveta Nove Ljubljanske banke, sedaj prejema 1072 evrov sejnine, prej je predsednik nadzornega sveta NLB dobil "le" 354 evrov. Ljubu Žnidarju, kandidatu SDS na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki je član nadzornega odbora v Kadu, se je sejnina povišala z 238 na kar 852 evrov. Lani so denimo na Kadu imeli 11 sej nadzornega sveta. Enako velja za vse elektro družbe. Stanislav Hren iz Elektra Celje, sicer tudi podžupan občine Celje iz vrst SDS, ki je prej na sejo dobil le 238 evrov, bo sedaj dobil 660 evrov. Tudi Rajko Fajt, predsednik nadzornega sveta družbe Elektro Maribor, sicer pa ravnatelj ptujske poklicne in tehniške elektro šole ter predsednik mestnega odbora SDS Ptuj, se je zagotovo razveselil avgustovske skupščine, ki je določila, da bo po novem prejemal 858 evrov sejnine, medtem ko je lahko doslej računal na največ 333 evrov. A to še ni vse. V mnogih primerih je vlada nadzornikom omogočila še participacijo pri dobičku družbe do višine 15 tisoč evrov letno. Preverili smo pri Elektro Maribor, Petrolu in Luki Koper.

Iz Elektra Maribor, podobno pa verjetno velja za vse elektro družbe, so nam odgovorili, da so lahko člani nadzornega sveta po sklepu skupščine udeleženi pri dobičku, če so izpolnjeni določeni pogoji. "Statut Elektro Maribor, d. d., ki je v skoraj 80-odstotni lasti Republike Slovenije, tako v 55. členu določa, da je bilančni dobiček dovoljeno uporabiti tudi za izplačilo članom nadzornega sveta ob naslednjih pogojih: da je dosežena 6-odstotna donosnost kapitala, hkrati pa le v višini 2 odstotkov od zneska, ki je namenjen za dividende," pojasnjujejo. Enako velja za Petrol. Sicer smo lahko maja letos prebrali, da sta državna Kad in Sod predlagala nižje sejnine za nadzornike v Petrolu. Do tedaj je namreč veljalo, da pripada članu nadzornega sveta Petrola mesečno nadomestilo v višini tisoč evrov bruto, predsedniku nadzornega sveta pa 2500 evrov bruto. Država je tedaj določila nižjo sejnino v višini 825 evrov za člana in 1072 za predsednika. Toda do tedaj nadzorniki Petrola niso bili upravičeni do nobenega drugega dohodka, ki je povezan z delom, prav tako je bila prepovedana udeležba pri dobičku. Po spremembi statuta pa so člani nadzornega lahko udeleženi pri dobičku do 15 tisoč evrov letno. Drugače pa je v Luki Koper, tam naj bi bili nadzorniki po novem upravičeni samo do sejnin. Predsedniku nadzornega sveta pripada za sodelovanje na redni seji bruto sejnina v višini 858 EUR, članom pa 660 evrov, medtem ko so prej poleg sejnine dobili še 12 tisoč evrov letnega plačila za delo, so nam pojasnili v Luki.

Zasačeni

S tem pa je vlada povzročila novo navzkrižje interesov, šla je proti priporočilom Združenja nadzornih svetov in celo Evropske komisije. Slovensko združenje članov nadzornih svetov namreč v točki 5.4. svojega kodeksa pravi: "Ne priporoča, da so člani nadzornega sveta ali upravnega odbora plačani v odvisnosti od uspešnosti poslovanje družbe ali z udeležbo pri dobičku." Irena Prijović, generalna sekretarka omenjenega združenja, sicer pravi, da naj bi bili pred vladno intervencijo nadzorniki v državnih firmah nizko plačani. "V primerjavi s kompleksnostjo nadzora so bili ti zneski zelo nizki. S tem vladnim sklepom so njihove sejnine pravzaprav približale povprečju, vendar pa so sedaj lahko nadzorniki udeleženi še pri dobičku do 15 tisoč evrov. Prej te možnosti po sklepu vlade ni bilo. Pa tudi pravila in priporočila EU izrecno pravijo, da naj člani nadzornih svetov ne bi bili v pretežni meri plačani iz udeležbe pri dobičku, ker to pomeni konflikt interesov oziroma zbliževanje interesov uprave in nadzornikov."

Gorazd Podbevšek iz družbe Socius se strinja, da pri vladni reformi višina prejemkov ni tako velik problem, saj naj bi bil ti skladni s priporočili združenja članov nadzornih svetov. "Če želite dobiti v nadzorne svete neke normalne nadzornike, neodvisne strokovnjake, so to primerni zneski. A leta 2003 smo ugotovili, da so člani nadzornih svetov nagrajevani prek sejnin in udeležbe pri dobičku, in ugotovili smo, da je to slabo. Nadzorni svet je namreč tisti kontrolni organ, ki potrjuje letno poročilo in mora biti pri tem čim bolj neodvisen. Če nadzornike potiskaš v situacijo, v kateri je njegov prejemek odvisen od tistega, kar je zapisano v letnem poročilu, potem to ni dobro. Nima smisla ustvarjati takšnega konflikta," pravi Podbevšek. Zaradi tega naj bi se v praksi dogajalo, da so tako nagrajevani nadzorniki bolj nagnjeni k predlogom za udeležbo pri dobičku uprave in nadzornikov; pri tem eden drugemu ščitijo hrbet. Poleg tega, še pravi Podbevšek, v teh primerih nadzorni svet ni nagrajen, ko najbolj dela, denimo takrat, ko je družba v krizi in ko išče novo vodstvo. Zaradi tega je združenje nadzornih svetov pred dvema letoma predlagalo enostavno plačilo za delo nadzornikov, ne pa sejnine in udeležbe pri dobičku, kar je večina podjetij tudi sprejela. Denimo Petrol in Zavarovalnica Triglav. Sedaj pa poleg teh še celo nekatera druga podjetja, kot je denimo Gorenje, stopajo korak nazaj.

Na naše vprašanje, zakaj je vlada vsem nadzornikom v državnih podjetjih povišala sejnine, so nam s finančnega ministrstva odgovorili, da so bile "višine sejnin oblikovane v skladu s pristojnostmi in odgovornostmi organov nadzora oziroma upravljanja ter tveganji, h katerim so izpostavljene na eni strani osebe javnega sektorja ter na drugi strani osebe zasebnega sektorja. Temu ustrezno so tudi razlike med višinami sejnin." Glede na to, da so ponavadi javne družbe zaradi svojega monopolnega položaja podvržene manjšim tveganjem, bi pričakovali, da so tam tudi nadzorniki plačani nižje od nadzornikov v zasebnih družbah. Vendar je bilo tokrat ravno obratno. Prišlo je do paradoksalnega položaja, ko je na skupščinah država zahtevala visoke sejnine, čemur se je zasebni kapital uprl. Kjer je imela država manjši vpliv, se sejnine niso zvišale. Denimo v Istrabenzu ali v Savi.

V Istrabenzu člani nadzornega sveta še vedno prejemajo sejnino za posamezno sejo v višini 333 evrov, predsednik nadzornega sveta 500,75 evra neto, kot so se odločili na skupščini maja leta 2003. Ko je država, oziroma Kad in Sod, maja letos predlagala povišico, so jo ostali zavrnili. Tudi v Savi so predlog države zavrnili. Miran Hude, prokurist v družbi Sava, d. d., pravi, da je država na zadnji skupščini med drugim predlagala, da se višina sejnine za člane nadzornega sveta določi v višini 825 evrov, za predsednika nadzornega sveta pa v višini 1072,50 evra. A je bilo na skupščini sprejeto, "da znaša sejnina za predsednika nadzornega sveta 500 evrov neto in za člane nadzornega sveta 250 neto, kar je manj, kot omogoča država s svojo uredbo," odgovarja Hude.

Vladna brezbrižnost

Prav v tem mesecu so delavci zaradi inflacije in podražitev zahtevali povišanje plač. V največji slovenski sindikalni centrali, Zvezi svobodnih sindikatov, želijo, da se osnovne plače usklajujejo s cenami življenjskih potrebščin in produktivnostjo, sicer se bodo 17. novembra v Ljubljani zbrali na velikih delavskih demonstracijah. Delodajalci odgovarjajo, da bi povečanje plač in stroškov dela v skladu z zahtevami sindikatov pomenilo povečanje že tako visoke inflacije in zmanjšanje konkurenčnosti slovenskih podjetij na svetovnih trgih. Vendar sindikati pri zahtevah izpostavljajo še en vidik: da ni nobenega razloga, da bi plače zaposlenih stagnirale, medtem ko se plače vodilnih v podjetij povečujejo, lastniki pa si izplačujejo dobičke. Vlada pri tem že doslej ni bila nedolžna, saj so se plače direktorjev podjetij v pretežni državni lasti v zadnjih dveh letih prav tako nesorazmerno zviševale - navkljub dejstvu, da so bila ob njihovem imenovanju javno dana nasprotna zagotovila. A če je do teh izplačil prihajalo v času, ko je bilo znano le, da je gospodarska rast visoka, je vlada pomemben del sistemskega zviševanja sejnin v državnih podjetjih izvedla v trenutku, ko je imela na mizi podatke o inflaciji in podražitvah.