26. 10. 2007 | Mladina 42
Opravičilo kolaboracije
Vrhovno sodišče je primer Rožman vrnilo v ponovno sojenje, a ker umrlim ni mogoče soditi, bo škof Gregorij Rožman za vedno ostal nedolžen. Da bo tako, so vedeli na vrhovnem sodišču, v vladi in tudi v rimskokatoliški cerkvi.
Nadškof Alojzij Uran pred portretom škofa Gregorija Rožmana na tiskovni konferenci, 12. oktobra 2007
© Borut Krajnc
Ljubljanski nadškofiji je končno uspelo. Po približno 10 letih vlaganja različnih rednih in izrednih pravnih sredstev je vrhovno sodišče razveljavilo sodbo proti škofu Gregoriju Rožmanu, ki ga je jugoslovansko vojaško sodišče po vojni obsodilo vojnega hudodelstva. Za Rožmana, ki je gotovo najpomembnejša slovenska politična figura medvojnega časa, je več kot 60 let veljalo, da je bil eden najvidnejših kolaborantov, ki je spodbudil oboroženi boj proti nasprotnikom okupacije in ki je priznal aneksijo dela Slovenije fašistični Italiji. Po novem velja Rožman za nedolžnega. Nadškofiji to ne bi uspelo brez pomoči aktualne vladajoče koalicije, ki je leta 2005 s spremembo zakona o kazenskem postopku omogočila, da je lahko ponovno in tokrat sama v Rožmanovem imenu zahtevala razveljavitev sodbe iz leta 1946. Formalno je sicer Rožmanov primer vrhovno sodišče vrnilo okrožnemu v novo sojenje. Toda tudi po našem kazenskem zakoniku in pravni praksi, kot so nam zatrdili ugledni pravni strokovnjaki, ponovno sojenje že umrlemu ni mogoče.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
