Kje so danes borci proti klientelizmu?

Pozno spomladi in poleti 2004 se je v slovenskem parlamentu govorilo skoraj samo še o korupciji in klientelizmu. Takratni vodja opozicije Janez Janša in drugi poslanci opozicijskih strank so na treh izrednih sejah kritizirali tedanjo oblast, zlasti največjo vladno stranko LDS, da je med 12-letno vladavino dopustila razraščanje raznih netransparentnih poslov. Med najbolj izpostavljenimi je bilo novomeško podjetje Mirage, ki je postalo znano leta 1998, ko mu je ministrstvo za notranje zadeve skupaj s celjskim Cetisom zaupalo izdelavo novih osebnih izkaznic, pozneje pa še izdelavo novih potnih listov in avtomobilskih nalepk. Okvirna vrednost Mirageevega posla z osebnimi izkaznicami naj bi znašala okoli 112 milijonov tolarjev, okvirna vrednost Mirageevega in Cetisovega posla s potnimi listi 375 milijonov tolarjev, okvirna enoletna vrednost posla z nalepkami pa kar 758 milijonov tolarjev.

Nekateri so "krivca" za Mirageev uspeh videli v Milošu Šuštarju, vodji razpisne komisije, ki je leta 1998 izbirala izvajalca novih osebnih izkaznic. Šuštar se je namreč nekaj let zatem kot prokurist zaposlil ravno v tem podjetju. Nekdanji notranji minister Mirko Bandelj pa je pozneje postal odvetnik Miragea, čeprav je zanikal, da bi imel kakšno vlogo pri njegovi izbiri. Kljub demantijem je Janša v parlamentu grmel: "Podjetje Mirage dela velikanske posle za državo, po posredovanju gospoda Bandlja tiska potne liste, služi velike denarje, s temi dobički je med drugim kupilo letalo in to daje sedaj v najem slovenski vladi, ki za to plačuje mastno najemnino, hkrati pa je slovenska vlada dala letalo, ki ga je kupila za mastne denarje, v najem nekemu drugemu podjetju."

SDS sicer ni bila edina, ki je opozarjala, da se je začel na največjo vladno stranko lepiti klientelizem. To je že dve leti prej ugotovila tudi sama LDS. Dolgoletni generalni sekretar LDS Gregor Golobič je januarja 2002 v intervjuju za Mladino napovedal, da zlata doba LDS mineva in da se lahko "vlak" vsak hip ustavi: "In zato nekateri mislijo, da je skrajni čas, da stranki izstavijo svoje račune, da ta še pred svojim zatonom poskrbi zanje, da jim ministri končno začnejo služiti, tako kot to počno druge stranke ... Tipičen primer je nesojeni direktor Telekoma, ki si je domišljal, da ga kvalificira LDS-ovstvo." Le nekaj dni zatem je imela LDS kongres. In tudi njen dolgoletni predsednik Janez Drnovšek, ki je takrat znova kandidiral na ta položaj, je velik del svojega govora posvetil opozorilom, da bi morali iskati nove ideje, ne pa si za cilj zastavljati, kako priti do čimboljših poznanstev in informacij: "Če se bo prijel vzorec obnašanja in delovanja v tej državi, da si lahko uspešen, če poznaš prave ljudi, je to zelo slabo. V klientelizem, v to, da so ljudje v strankah zato, da so zraven, da imajo privilegije, ne moremo privoliti, če želi stranka na dolgi rok delovati, preživeti in biti uspešna." Drnovškov govor je poskrbel za veliko razburjenja, neizvolitev "njegovega" kandidata za generalnega sekretarja Bogdana Biščaka pa so nekateri razumeli kot upor dela stranke proti Drnovškovim usmeritvam.

Če se je problema klientelizma zavedal tudi vrh LDS, ni nenavadno, da je opozicijska SDS tik pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami izkoristila njene probleme v svoj prid. Ne le, da se je začela predstavljati kot borka proti korupciji in klientelizmu. Šla je celo tako daleč, da je z LDS povezala tako rekoč vse afere in škandale, ki so se zgodili v zadnjem desetletju. Spraševali so se, kam je poniknil davkoplačevalski denar, vložen v banko SIB, kdo bo odgovarjal za poneverbe v aferi Rdeči križ, za vladno odločitev o nakupu letala najdražjega ponudnika, za "izhlapevanje" denarja iz sklada za gradnjo stavbe Pediatrične klinike, za razvpiti Orion, za afero Zbilski gaj ...

Odločen nastop se je SDS seveda obrestoval. Le nekaj mesecev pozneje je na parlamentarnih volitvah premagala LDS. Kmalu zatem je padla prva klientelistična naveza ... Minister za javno upravo Gregor Virant je ukinil avtomobilske nalepke. Podjetje Mirage je čez noč ostalo brez donosnega posla. Kmalu zatem je moralo v postopek prisilne poravnave.

Zveze in poznanstva

Klientelizem sicer ni jasno definiran pojav. "V našem okolju klientelizem največkrat omenjamo kot zveze in poznanstva, sam pa ga opisujem z dvema pojavoma, vendar le, kadar gre za koruptivno obliko pojavov zvez in poznanstev ter neformalnih mrež," pravi dr. Bojan Dobovšek, prodekan Fakultete za varnostne vede in član komisije za preprečevanje korupcije. Vsaka zveza ali neformalna mreža seveda ni nujno negativna, povezana s korupcijo. Problematične so le tiste, v katerih so odnosi med udeleženci netransparentni. "Ko posameznik pridobi določeno mesto v družbi, se kasneje vse vrti okrog njega. Ker je položajev malo, vsak pozna vse in vsi bi radi prišli na položaj ne glede na ceno, ki jo je ali bo potrebno plačati. Ko eden stori uslugo drugemu, mu ta kasneje uslugo vrne." V preteklosti so se sicer neformalne mreže uporabljale predvsem za manjše usluge. Danes pa se večinoma uporabljajo pri iskanju zaposlitve, pri poslovanju in pri pridobivanju javnih naročil in informacij, predvsem takšnih, ki bi vodile do čimvečjega zaslužka. "Seveda se vse skuša napraviti čim bolj prikrito in netransparentno," ugotavlja dr. Dobovšek.

Prav zato sta glavna mehanizma preprečevanja pojava klientelizma transparentnost in tekmovalnost. Transparentnost informacij, financiranja in delovanja političnih strank, odločna drža proti konfliktom interesov. In tekmovalnost v okviru tržnega gospodarstva, del katere je tudi razbijanje monopolov. "Pri tem se moramo zavedati, da represivni ukrepi (policije in tožilstva) odpravijo korupcijo in klientelizem na najnižjem nivoju (med ljudmi na ulici), za najvišje oblike korupcije in klientelizma pa ni sankcij v kazenskih zakonikih, obstaja le prevencija, ki preprečuje, da bi do takšnih zlorab prišlo, in obstaja moralna odgovornost pred mediji in volivci," pravi dr. Dobovšek.

Sošolci in zaslužni

Kako se je torej pri preganjanju klientelizma odrezala trenutno vladajoča garnitura? Predvolilne obljube je sprva spravila na papir. Zaveza o učinkovitem boju proti klientelizmu in korupciji v javnem sektorju se je znašla v koalicijski pogodbi nove koalicije. Novi ministri pa so z velikim pompom podpisali tudi poseben etični kodeks, ki naj bi jih varoval pred neprimernimi odločitvami.

Praksa pa je kmalu prinesla kadrovski cunami. Najprej v javni upravi, potem v celotnem javnem sektorju. Šlo je za temeljit projekt, da so bili med drugim zamenjani tudi nadzorniki bolnišnic, direktorji kulturnih inštitucij in veleposlaniki, večinoma pa so položaje dobile osebe, povezane z vladajočimi strankami. Eno odmevnejših kadrovanj se je zgodilo na vrhu tožilstva, saj je nova generalna državna tožilka, sicer povsem v skladu s predpisi, postala Barbara Brezigar, ki je leta 2002 s podporo SDS in NSi kandidirala za predsednico republike, kot tožilka pa se je ukvarjala tudi s primerom Depala vas, ki je takratnega obrambnega ministra Janšo odnesel s položaja.

Kadrovski cunami se je potem iz javnega sektorja preselil v gospodarstvo. Nova oblast je zamenjala državne nadzornike v podjetjih, v katerih ima država pomembne lastniške deleže. Nekaj nikakor ne nepomembnih položajev sta dobila Janševa sošolca z Gimnazije Stična. Boris Zupančič je postal prvi nadzornik Casinoja Portorož in donedavna Dela, Viktor Baraga pa Hita in Petrola. Zamenjalo se je tudi vodstvo paradržavnih skladov, Slovenske odškodninske družbe (SOD) in Kapitalske družbe (KAD). Vodenje prvega je prevzel Marko Pogačnik, ki je do imenovanja na eno najbolj pomembnih in vplivnih funkcij v slovenski ekonomiji služboval kot vodja nabave podjetje Jelovica, sicer pa je na volitvah kandidiral na listi NSi. Vodenje KAD pa je prevzel Tomaž Toplak, pred tem predsednik odbora za gospodarstvo v strokovnem svetu SDS, ki je ob tem dobil še nekaj pomembnih nadzornih funkcij v "državnih" gospodarskih družbah.

Nato so sledile zamenjave uprav gospodarskih družb, v katerih ima pomembne lastniške deleže država. Spet po istem scenariju. Dolgoletnega predsednika uprave Luke Koper Bruna Koreliča je nasledil član SDS Robert Časar. Predsednika uprave Intereurope Jožeta Kranjca je nasledil član SDS Andrej Lovšin. Na čelo Holdinga slovenskih elektrarn je bil imenovan eden vidnejših članov SDS Jože Zagožen. SDS je kadrovala tudi v Hitu, kjer je Branka Tomažiča nasledil Niko Trošt, bolj pomenljivo pa je, da je članica uprave postala Jana Grbec, svetnica SDS v novogoriškem občinskem svetu in članica strokovnega sveta SDS.

Vladajoča koalicija, predvsem pa njena največja stranka, je torej kmalu po prihodu na oblast na kar najširši ravni začela vzpostavljati lastno omrežje ljudi, ki naj bi bili kompatibilni z novimi časi. Njihova ključna odlika je bila pogosto zgolj prava strankarska izkaznica. Janševa vlada je že samo s tem poteptala svoj predvolilni boj proti klientelizmu.

Od klime do učbenikov

Pozornost javnosti so medtem zbudila tudi nekatera podjetja, ki sodelujejo z državnimi ustanovami, največkrat prek naročil manjših vrednosti. Denimo podjetje Klima Petek, ki ga vodi mariborski podjetnik Stanislav Petek in ki sicer že leta sodeluje z najrazličnejšimi državnimi inštitucijami. Njegovi prihodki so leta 2002 znašali 2,6 milijona evrov. Nato so padli. Po zamenjavi oblasti leta 2004 pa so se skokovito povečali in so leta 2006 znašali že 6,4 milijona evrov. Člani družine Petek so sicer že večkrat zanikali, da bi imel uspeh njihovih podjetij kaj opraviti s tem, da je Stanislav Petek prijatelj Janeza Janše, ali s tem, da je Petkov mlajši sin Borut pri 24 letih postal premierov svetovalec za notranjo politiko in njegov osebni tajnik. Tudi sicer so člani družine Petek v zadnjih letih ustanovili še nekaj uspešnih podjetij. Eno zanimivejših je igralniška družba Astraea, katere soustanovitelj je Petkov drugi sin Kristijan. Družbi Astraea, ki je začela poslovati leta 2004, je namreč ministrstvo za finance julija 2005 podelilo koncesijo za opravljanje igralniške dejavnosti v Lipici in Sežani, s tem pa je škodovalo samo predvsem državi kot lastnici konkurenčne igralnice. Goste iz Kobilarne Lipica, v okviru katere deluje tudi igralnica portoroškega Casinoja, je namreč preusmerilo v Petkovo igralnico. V kabinetu predsednika vlade na očitke, da naj bi podjetja družine Petek svoje prihodke povečala tudi ali pa predvsem na račun naročil države ter da naj bi šlo pri tem zaradi poznanstev s predsednikom vlade Janezom Janšo za klientelizem, do zaključka redakcije niso odgovorili.

V zadnjih letih izredno rast v prihodkih kažejo tudi nekatera druga podjetja, ki so v lasti oseb, ki so tesno povezane s SDS. O Domnu Zavrlu, ki je leta 2004 pripravljal alternativni gospodarski program SDS, je bilo že veliko napisanega, potem ko je davčni inšpektor Đorđe Perić dobil izredno odpoved delovnega razmerja, ker je vložil kazensko ovadbo zoper njega oziroma njegovo podjetje Partner Fin, ker davčni upravi ni posredoval resničnih podatkov. Pozneje je moral direktor Davčne uprave RS Ivan Simič svojo odločitev preklicati. Podjetje Partner Fin se je pojavilo tudi v zgodbi o gradnji nove Pediatrične klinike, in sicer kot podizvajalec podjetja, ki skrbi za polaganje električnih kablov. Zakaj bi to potrebovalo podjetniško, poslovno in davčno svetovanje v vrednosti kar 51 milijonov tolarjev, doslej še ni bilo pojasnjeno. Podjetje Partner Fin je imelo leta 2004 "le" nekaj več kot 3000 evrov čistega dobička, leta 2006 pa že 67.000 evrov. Zavrl je tudi tretjinski lastnik podjetja Alpexo Logistika, ki sicer posluje z izgubo, so se pa njegova sredstva med letoma 2004 in 2006 povečala za kar 27-krat: s 100.000 evrov na 2,7 milijona evrov.

Zadnje čase prosperira tudi komunikacijska skupina Spem, ki jo vodi Božidar Novak. Komunikacijska skupina, ki večino storitev opravi na področju odnosov z javnostmi in med drugim svetuje vrsti podjetij v večinski državni lasti, kot so KAD, SOD, Dravske elektrarne, Elektro Celje, NKBM, Telekom, Mobitel, HSE, Petrol in Hit, je namreč letos ob istem številu delovnih ur skorajda potrojila posel. V njenem letnem poročilu, objavljenem v začetku maja, je zapisano, da so se čisti prihodki od prodaje, ki so v preteklih letih znašali okrog 1,2 milijona evrov, leta 2006 "poskočili" na 2,8 milijona evrov. Čisti letni dobiček podjetja, ki je prejšnja leta znašal največ 15.000 evrov, se je lani povišal na kar 624.000 evrov. Uspeh za uspehom niza tudi "Spemovo" podjetje Media Polis, ki sta ga novembra 2005 ustanovila Spemov direktor Božidar Novak in Suzana Mihelin Ritlop, ki prav tako prihaja iz Spema. Pozneje se je Božidar Novak iz tega podjetja kot predstavnik sicer umaknil, direktor podjetja pa je postal Marjan Novak. Media Polis je bil že od začetka zastavljen kot podjetje, ki načrtuje oglasne strategije, usmerja oglase in zakupuje medijski prostor. Presenetljivo pa je, da je s svojo ponudbo izredno hitro prepričal večino državnih podjetij, ki povrh vsega sodijo med največje oglaševalce v Sloveniji. Od jeseni 2005 do pomladi 2006 so se namreč k novoustanovljenemu podjetju priključila podjetja Mobitel, Siol, Telekom, Zavarovalnica Triglav, Adria Airways, Nova Kreditna banka Maribor, Abanka in Petrol. Poslovni rezultati Media Polisa, ki so bili prvič objavljeni maja, so bili fascinantni. Ker so imeli leta 2005 le 4 evre prihodkov, leta 2006 pa že 15 milijonov prihodkov, je podjetje zabeležilo 360,524.100-odstotno rast.

Z dobrimi poslovnimi rezultati se lahko pohvali tudi strokovnjak za mednarodno pravo in dekan Evropske pravne fakultete v Novi Gorci dr. Miha Pogačnik, ki z državnimi ustanovami sodeluje že leta. V začetku novembra je za precej razburjenja poskrbelo razkritje, da je z ministrstvom za zunanje zadeve podpisal pogodbo, po kateri bo prejemal mesečni avtorski honorar v višini 5200 evrov neto. Honorar naj bi mu pripadel kot predsedniku novoustanovljene koordinacijske skupine mednarodnopravnih strokovnjakov, ki bodo pripravili pravna izhodišča za reševanje vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško. Ministrstvo za zunanje zadeve je sicer lani dvignilo veliko prahu, ko ni želelo razkriti, koliko znašajo pogodbe, sklenjene s Pogačnikovim podjetjem Iustica, ki se ukvarja s pravnim raziskovanjem in je lani pridelalo 27.349 evrov čistega dobička. Znano pa je, da je to podjetje pripravilo najdražji zakon v času Janševe vlade. Gre za zakon o evidentiranju nepremičnin s pripadajočimi podzakonskimi akti ter zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, za katerega je država skupno odštela kar 103.154 evrov. Prav tako je lani Pogačnik od ministrstva za finance prejel slabih 28.000 evrov za pravno svetovanje na področju mednarodnega prava. Ker pa se zunanji minister Dimitrij Rupel in akademik Miha Pogačnik dobro poznata tudi izven okvirov ministrstva, je Pogačnikovo plodno sodelovanje z državnimi inštitucijami v nedavnem poslanskem vprašanju Mateja Lahovnika že doletel očitek, da ne gre morda za klientelizem. Rupel in Pogačnik sta želela namreč pred časom ustanoviti razvpito diplomatsko akademijo, a jima to ni uspelo. Pozneje je Pogačnik s pomočjo Petra Jambreka ustanovil zasebno Evropsko fakulteto za pravo v Novi Gorici, tam pa zdaj kot predavatelj sodeluje tudi minister Rupel. Ne Miha Pogačnik ne kabinet predsednika vlade do zaključka redakcije nista odgovorila na očitke o domnevnem klientelizmu.

S sumom o klientelizmu navdaja primer zasebne novogoriške Fakultete za uporabne družbene študije (FUDŠ), saj naj bi fakulteta do sponzorskih sredstev družbe Hit za raziskave na področju igralništva prišla predvsem po zaslugi strankarskega pedigreja raziskovalca dr. Mateja Makaroviča, sicer posrednega ustanovitelja fakultete. Tako Makarovič kot članica uprave Hita Jana Grbac, ki je pogodbo podpisala, sta namreč člana največje vladne stranke SDS.

Samo letos je bilo na področju šolstva in znanosti zabeleženo več primerov klientelizma. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je denimo na enem največjih javnih razpisov za promocijo znanosti sredstva namesto uveljavljenim znanstvenim ustanovam podelilo društvom in združenjem, ki so povezana s sodelavci ministra Zupana ali s stranko NSi. Recimo društvu DOM iz Črnomlja, Društvu matematikov, fizikov in astronomov iz Kopra, Združenju študentov in izobražencev ... Tedanji minister je trdil, da ni ravnal sporno, a je pod pritiskom javnosti razpis razveljavil. Nedavno pa je pozornost pritegnil tudi projekt Kvalitativna in kvantitativna analiza učbenikov zgodovine, ki ga izvaja raziskovalna enota Zavoda za šolstvo. Pri projektu, ki ga sofinancirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost in šolsko ministrstvo, namreč med drugim sodelujejo partnerka šolskega ministra in podpredsednika SDS Milana Zvera Andreja Valič, njena hči Nina Zupan Šorli in dva aktivna podpornika SDS, Janez Globočnik in dr. Janko Prunk.

Premier Janša je retoriko iz časa pred volitvami po dolgi, večletni pavzi spet začel uporabljati pred nekaj tedni, po razglasitvi rezultatov predsedniških volitev in izvolitvi novega predsednika SLS. O takrat govori o gospodarskem kriminalu, o njegovi neraziskanosti in o tem, da njegovi nosilci ostajajo nekaznovani. Napovedal je boj proti tajkunom in temeljitejšo zakonodajo proti prevzemom gospodarskih družb, okrcal je tudi organe, ki so pristojni za preganjanje tovrstnih nepravilnosti. O klientelizmu pa ni rekel nič.