Najraje imam tretji program

Viktorija Potočnik, profesionalna političarka, članica naše največje stranke in županja našega največjega mesta. V zadnjem času jo je prebivalstvo prestolnice kritiziralo zaradi uvedbe lisic, ampak to naj bi bila poteza z vizijo. Vika je postala obraz z velikih Večerovih plakatov, ki menda niso politična propaganda, in morda ravno zato veliko raje govori o lisicah kot o svoji bodoči politični karieri.

Ali imate delnice v katerem od trgovskih centrov v okolici Ljubljane, BTC-ju, Leclercu, Mercatorju ...?

Ne.

To sprašujemo, ker je način, na katerega ste se lotili parkirnega reda, uničujoč za manjše trgovine v centru.

Že nekaj časa teče projekt oživljanja strogega mestnega jedra. Prvi pristop je bil, da smo pregledali lastnino, ki jo ima Mestna občina Ljubljana. Gre za poslovne prostore, lokale, ateljeje. V zvezi s tem je mestni svet sprejel odlok, ki ima lestvično plačilo najemnine in seveda se s posebnim posluhom urejujejo vsi tisti lokali, za katere ima mesto poseben interes. Zaradi tega je lahko potem najemnina tudi nižja, ko gre za domačo obrt, umetno obrt, ko gre za ateljeje ... Je nekaj trgovin, ki so najemnice poslovnih prostorov in imajo zaradi tega nižjo najemnino. To vpliva na to, da se povečuje interes vračanja dobrih trgovin ali trgovin z dobro ponudbo nazaj v strogi center mesta. Mesto je bilo pred tremi, štirimi leti izjemno mrtvo, še posebej ob sobotah in nedeljah. Sedaj je drugače. S povečano kulturno ponudbo tudi sistematično privablja ljudi in s tem tudi kupce v samo mestno jedro. Ugotovimo lahko, da je v zadnjih letih naraslo število tako gostinskih lokalov kot tudi trgovin. Tudi tri večje trgovine, Maximarket, Nama in Centromerkur, bi lahko v večji meri pritegnile kupce. Zdaj ko imam večjo možnost vplivanja na politiko parkiranja, sem prepričana, da se bomo z Maximarketom lahko dogovorili za bolj privlačno parkiranje v njihovi bližini. Ali cenejše ali subvencionirano z njihove strani. Da bo možno ob sobotah, ko je njihova trgovina odprta, in tudi čez teden, ceneše parkirati in s tem privabljati kupce. Sama pa nimam vpliva na ponudbo, ki jo imajo trgovine, imam pa precej pripomb.

Problem bodo postale majhne trgovine, ne toliko Maxi in Nama.

V strogem centru primanjkuje parkirnih mest. Toda res je, da se mesto poslavlja od koncepta iz prejšnjih let, da bomo na Viču ali v Črnučah parkirali in se pripeljali v strogi center z avtobusom. Nisem in ne zagovarjam te teze. Ravno nasprotno. Najverjetneje bodo že kmalu razpisi in podeljevale se bodo morebitne koncesije za gradnjo parkirnih mest pod Kongresnim trgom in pod tržnico. Prepričana sem, da bo mesto tu našlo interes. Nekaj parkirnih mest pa je bilo začasno ali občasno že urejenih. Recimo parkirna mesta za Kozolcem, ki so včasih uporabljena tudi za brezplačno parkiranje. Ampak dokler nismo bolj radikalno posegli tudi v urejanje prometa, so ta parkirna mesta, ki so blizu državnim institucijam in trgovinam, samevala. Nikjer v Evropi pa ne poznam primera, da bi se lahko do samega strogega mestnega jedra, trgovin in delovnega mesta pripeljal brez posledic kazni ali česa drugega. Raziskave celo kažejo, da se tudi kupovanje v središču mesta, kljub za vas sicer nepomembnim prijemom, povečuje. Povečuje se tudi število obiskovalcev ob sobotah in nedeljah. Konec koncev so bile narejene ekološke tržnice, bolšji trg, likovni oziroma zdaj ateljejski trg. Številne prireditve, ko obiskovalce poleg ogledov zanese tudi v trgovine, ki so v samem strogem centru mesta.

Kaže, da je največji problem, da ste v parkirnih hišah postavili tržne cene, ki so milo rečeno visoke?

Res je, da politika parkiranja v mestu še ni povsem dosledna in tudi razlogi so znani. Sami veste za ljubljanski holding, v sklopu katerega je tudi javno podjetje Parkirišča. Pogovori in dogovori z njimi so bili težki. Sedaj pa tečejo pogovori, da se politika, posebej tistih parkirišč, ki so v lasti tega podjetja in mesta, uredi in uskladi. Po drugi strani so lastniki nekaterih zasebnih parkirnih hiš, ki niso v lasti mesta, videli veliko priložnost, da tudi zaslužijo. Opazili smo, da so pretirano povišali cene parkirnih mest. Vzvodov je sicer malo, prepričana pa sem, da jih bomo v teh počitniških mesecih našli. Da najdemo dogovor, da bo parkiranje v teh zasebnih parkirnih hišah usklajeno in tudi atraktivno za vsakega.

Na ceno parkirišč nimate vpliva?

Javno podjetje Parkirišča je v tednu, ko smo začeli lisičenje, povišalo cene kar za 200 odstotkov, kar je bila precejšnja napaka. Podjetje je bilo takoj opozorjeno in je ceno spet znižalo.

Življenje tistih, ki živijo v samem centru mesta, ste s tem novim redom otežili, kako boste rešili njihove težave?

Tisti, ki živijo v centru, se oglašajo vsak dan in imajo možnost, da kupijo dovolilnice. Moji sodelavci so pripravili program, da bi morali plačati celoletno parkiranje, in sprejeta je bila odločitev, da plačajo od takrat, ko jim poteče staro dovoljenje. Prepričana sem, da je bilo storjenih nekaj napak, ki jih bomo sproti popravljali. Nekateri so tudi nezadovoljni, predvsem tisti, ki so hoteli dovolilnice, čeprav v mestnem središču nimajo stalnega prebivališča. Misleč, če delajo v nekih državnih službah ali pa so novinarji kakšnih hiš, da bodo dobili dovolilnico kar tako. Vendar v takih primerih ni bilo izjem, zato je nekaj tistih, ki so seveda nejevoljni.

Če se vrnemo na dovolilnice, ali to pomeni, da bodo tisti, ki so že kupili celoletne dovolilnice, dobili denar nazaj?

Tako, poklicani bodo in jim bo vrnjen denar. Štelo se jim bo od tistega dne, ko jim je potekla stara dovolilnica.

Trst ima nekaj odstotkov nižje cene parkiranja, čeprav so plače v tistih krajih veliko višje.

Nimam primerjav z Italijo. Imam pa jih s kaznimi v Avstriji in tudi v drugih mestih v Sloveniji. Vem, da je priklenjanje vsaj v dveh, treh mestih dražje kot v Ljubljani. Res je tudi, da parkiranje in ostale kazni ne morejo biti vezane na socialni status ali socialno kategorijo. Ta odlok ni nastajal kar čez noč. Nastajal je s skrbno preveritvijo tudi s strokovnjaki. Konkretno tega so preverjali ugledni züriški strokovnjaki. Ugotovitev za Ljubljano je bila naslednja: Ljubljana bo morala poseči, če bo hotela imeti več reda in urejenosti, tudi po ukrepih, ki bodo posameznika disciplinirali. Ta odlok se pelje že nekaj mesecev. Tri mesece je potekala mehka varianta, kjer so študentje, naši redarji in meščani, ki jim je kaj do reda, opozarjali napačno parkirane avtomobile, še posebej tam, kjer gre za peščeve površine, kjer gre za možnost omogočanja prehodov invalidnih oseb, otrok in šolskih poti. Malo je bilo odziva. Veliko večji je sedaj, ko se samo peščeve površine urejajo z večjo kaznovalno politiko. Konec koncev ni možno 24-urno parkiranje, ki je bilo poleg tega še zastonj na Nazorjevi, Čopovi, Wolfovi, Cankarjevem nabrežju, kjer so že danes znaki, ki določajo peščeve površine. Ni ga mesta, ne poznam ga vsaj v razvitem delu Evrope, ki bi dopuščal, da bi kar parkiral po dolgem in počez, in še brez plačila. Tiste, ki ne razumejo, da je treba to zavarovati, je treba do neke mere opozoriti s kaznijo. Kazni pa so primerljive z evropskimi oziroma s slovenskimi. Imamo nižje cene parkiranja kot druga mesta.

Lisice so že v redu, če kdo parkira na Čopovi. Govorimo pa o tem, da ni alternative. Parkirne hiše imajo evropske cene ...

Ne vse, za Kozolcem smo imeli nekaj mesecev brezplačno parkiranje. Pozimi, ko je bil visok sneg, ko je bilo v interesu mesta, da ulice hitro očistimo, je bil poziv, da je to parkirišče brezplačno. Na žalost je to edino parkirišče, ki ga je upravljalo mesto. Takrat še nismo imeli vpliva na politiko javnih parkirišč v lasti Javnega podjetja parkirišča.

Zdaj imate?

Na žalost komaj tri tedne.

Ampak zdaj ni možno nikjer parkirati brezplačno?

Bilo je do pred 14 dnevi, še zmeraj za Kozolcem.

Je torej pričakovati, da bodo cene ostale nekaj časa iste, da jih bo znižala letna inflacija ...

Cene so enake, kot so bile ob zadnjem odloku leta 1996. Tako parkiranja kot priklepanja.

To se sliši kot politična obljuba Se vam zdi, da ste kršili politične norme s tem, ko ste se slikali za reklamno kampanjo Večera?

Ob številnih polemikah sem prepričana, da pri sloganu, ki sem ga izgovorila, sledim predvsem svojim normam in svojim principom. Seveda bom zelo vesela, če se bo ta polemika razvijala še naprej in da bodo tudi drugi politiki, ki so se posredno ali neposredno pojavljali v kampanjah podjetij in drugih časnikih, enako obravnavni kot jaz. Sem pa v dilemi. V soboto sem sodelovala v veliki akciji Nedeljskega dnevnika. Šlo je za očiščevalno akcijo, pa sem se odločila, da grem. Konec koncev isti časnik napoveduje veliko poroko in so me zaprosili, da poročim ta srečni par. To se neprestano pojavlja. Vprašanje je, kaj je reklama. Potem je tu Slovenka leta, tipična časopisna akcija, ali ni tudi to moja politična kampanja? Vesela sem te polemike in vesela sem, da se je ponovno to sprožilo ob ženskem liku. Bi bilo pa dobro, če bodo oglaševalci sprejeli kodeks o političnem oglaševanju. Če sem jaz prva, s katero se je začela polemika, in če bodo iz tega izšli novi kriteriji, sem tega zelo vesela.

Ali veste, koliko taka akcija stane, če bi jo morali narediti sami?

Ne vem, na Večeru bodo to najbolje vedeli.

So vam kaj plačali?

Ne, ker je bil dogovor, da Večer otrokom iz socialno šibkih družin omogoči letovanje.

Simpatično. Ali razmišljate, da bi bili kdaj predsednica države?

Zanima me še en mandat v Ljubljani. Upam, da bom zaradi svojega dela spet dobila zaupanje meščank in meščanov. O funkciji predsednice pa ne razmišljam.

Kaj pa kakšna druga funkcija znotraj vaše stranke?

Funkcija v svetu stranke in izvršilnem odboru, za druge funkcije pa se ne bom potegovala.

O politiki torej ne izgubljate besed, kateri pa je vaš najljubši slovenski in kateri tuji glasbeni ansambel?

Priznam, da se bolj prepuščam občutkom in razpoloženju, ko poslušam glasbo. Najraje pa imam prižgan tretji program; to pomeni, da je klasika tista, ki me po duši počisla in pomiri. Velikokrat moram poslušati tisto, kar si zaželi Ana, moram pa priznati, da imava pogosto podobne želje. Pogosto je na repertoarju Ježkov CD. Vesela sem, da je tudi Ježek dobil to obliko. Pri tujih pa - že od nekdaj Rollingi. Vesela sem, da so še zmeraj živahni in aktualni tudi za moje uho.

Na alternativo, kamor so vas dostikrat prištevali, ste pa že pozabili?

Ne. V zbirki se še vedno najdejo tudi takšne plošče. Je pa res, da se redko zgodi, da si lahko vzamem čas za zbrano poslušanje tovrstne glasbe.

Ali je Ljubljanski festival temeljni ljubljanski festival?

Ne, sploh ne.

Ampak največ denarja gre za ta festival.

Ja, je velik zalogaj. Sicer pa je v mestu 28 različnih festivalov. Prepričana sem, da so potrebni enake pozornosti, kljub temu da niso vsi samo v organizaciji mesta. Zame je prvovrstni festival Mednarodni grafični bienale, ki je tudi najstarejši bienale na svetu. Konec koncev tudi Mednarodni festival duševno prizadetih, ki je v mestu že nekaj let, na žalost pa ni medijsko odmeven. Izjemen je Festival Mesto žensk in seveda Lutkovni festival ... Glede na finančne možnosti in seveda moj čas poskušam nameniti, kar se tiče moje fizične prisotnosti, enako pozornosti vsem.

Zakaj pa mesto ni dalo niti tolarja za festival gejevskega in lezbičnega filma, ki je vsako leto v Ljubljani?

Zato ker letos nismo prejeli nobene vloge za sofinanciranje projekta.

Zakaj ni bilo z vaše strani nikakršnega odziva na dogodek v Galeriji, ki je v lasti MOL-a?

Obžalujem, da se tovrstni dogodki zgodijo v Ljubljani, predvidevam pa, da gre predvsem za pomanjkanje diskusije v družbi. Vsekakor bomo lastnika lokala prosili za drugačen odnos. Enako obžalujem tudi nedavni incident med obritoglavci in temnopoltimi državljani. Vseeno pa Ljubljana še naprej ostaja ena najvarnejših evropskih prestolnic, ki tudi izjemno občutljive teme rešuje v strpnem dialogu.

Alternativnega festivala pa v Ljubljani ni več zaslediti?

Novi rock.

Ta je že malo propadel.

Priznam. Iščejo se, pri čemer jih mesto podpira. Bilo bi pa slabo, če bi mesto delegiralo, zdaj pa morajo biti takšni in takšni festivali. To mesto išče tudi skozi festivale neko svojo identiteto, ki jo je imelo veliko bolj, vsaj kar se tiče glasbe, v 80. letih. Zamujene priložnosti pa so mogoče tudi zadušile oziroma niso dale priložnosti neki svežini, ki je potrebna pri vseh teh festivalih.

Kaj se bo zgodilo z Metelkovo? Šolstvo in alterkultura, ne sliši se ravno obetavno ...

Vidim kompatibilnost teh projektov. Prepričana sem, da bo dolgoročno tudi na Metelkovi najdeno sožitje med vsemi institucijami. Koncepti in ljudje se spreminjajo, zato bo treba gledati tudi na Metelkovo kot na nekaj fleksibilnega. Pride neka generacija, ki se odmakne, in treba je najti nove možnosti in nove priložnosti. Samo zato, da bo Metelkova za vekomaj ostala takšna, kakršna je, glede na izkušnje, ki jih imamo s takšnimi alternativnimi centri, ni najbolj pametno. Ocenjujem, da bodo programi, ki prihajajo tja, Metelkovo še dlje obdržali pri konceptu in življenju. Mogoče celo to, da bo dobila še večjo raven in potrditev, ne samo v Ljubljani, ampak tudi v mednarodnem prostoru.

Kdaj ste bili nazadnje na Metelkovi?

Mislim, da prejšnji teden.

Ob kateri uri?

Mislim, da je bila šest, sedem popoldne.

Potem ne veste za težavo Metelkove zvečer, da manjka vsaj ena luč, saj ob enajstih zvečer ničesar ne vidiš!

Skupina mojih uslužbencev se ukvarja samo z Metelkovo. Veste, da je bil tam problem, da sploh ni bilo električne energije. Imamo velik pritisk stanovalcev, ki se oglašajo vsak teden. Mislim, da bo ta skupina znala rešiti ta problem, da se Metelkova bolje osvetli.

Ali veste, kateri lokal v strogem centru je odprt najdlje?

Ne vem.

Do kdaj pa so odprti?

Zagotovo do enajstih zvečer, v kavarni Pločnik pa se da zadržati tudi do polnoči, res pa je, da se spričo svojega življenja malo zadržujem v lokalih.

Celo v provincialnem Celovcu lahko v centru mesta najdete lokal, ki je odprt do dveh!

Prepričana sem in tudi možnost je, da se tudi v centru mesta kaj takega zgodi. Res pa je tudi, da večina lastnikov ni bila prepričanih, da bo Ljubljana postala tudi ob vikendih tako živahno in obiskano mesto. Ob sobotah in nedeljah je bil tu le kdaj pa kdaj kakšen lokal odprt. Danes jih imamo večino odprtih. Gre pa za zasebnike, ki jim ne moremo ukazovati, do kdaj naj imajo odprto. Sama se še kako spomnim predlanskega silvestra. Kljub temu da smo jih obvestili, da bo mesto imelo ves mesec program na devetih lokacijah, so se redki odločili, da so imeli za silvestrovo, ko bi najbolj potrebovali ponudbo, odprte lokale. Za letošnji silvester pa jih je bilo kar precej in smo se lahko izognili na silo narejenim stojnicam. Je pa res, da imamo tukaj tudi stare stanovalce, ki jim gre ta hrup dolgo odprtih lokalov izjemno na živce in tudi zahtevajo svoj mir.

Katero mesto je danes v Evropi najbolj popularno?

Ljubljana.

Napačen odgovor - London. Kaj moramo narediti, da bo tudi Ljubljana imela primerljivo količino obiska, nočnega življenja, toliko možnosti, razstav ...?

Seveda smo še na začetku. Mislim, da je ta začetek dober, predvsem ko gre za izjemno kulturno ponudbo, ki jo ima Ljubljana. Težko pa se je primerjati z Londonom, že samo zaradi tradicije. Ocene kažejo, da je Ljubljana naredila v zadnjih nekaj letih na področju kulturne, gostinske in trgovske ponudb velik korak naprej. Samo poglejmo, kaj se je zgodilo s Knafljevim prehodom, vsi vemo, kaj je bilo tam pred dvema, tremi leti. Danes je eminentno zbirališče s kakovostno ponudbo vseh lokalov. Takšnih ulic je še več.

Že res, ampak po enajsti zvečer je Ljubljana mrtva!

Tudi te projekte peljemo. Tako kot bo Trnfest speljan v Trnovo pot, ki se združi s festivalom in se preusmeri v center mesta. Kavarna Pločnik omogoča, da se lahko posedi do enih. Bila pa sem na pouličnem gledališču, dva dni sem bila na ulici in nihče ne more reči, da je bilo takrat mesto mrtvo. Občinstvo je bilo iz cele Slovenije. Zame pa je bilo presenetljivo, da je v tem pouličnem teatru sodelovalo toliko ljudi. V Zvezdi se je tudi po koncu nadaljevala skoraj modna revija.

Ali je vaša vizija mesta, da se dogajanje konča ob enajstih zvečer?

Ne. Takrat se končajo prireditve. Ljudje še posedijo in odidejo. Želela pa bi, da večina teh lokalov, ki so odprti tudi po enajsti uri, ne bi bilo samo takšnih s hrano in pijačo. Da so to tudi lokali, kjer se lahko nadaljuje neki gostinski projekt, ali je to jazz, šansoni. Tukaj smo še šibki, saj poleg Cafe teatra in Jazz kluba Gajo nimamo drugih lokalov. Mogoče še Pločnik, kdaj pa kdaj, pa Samsara. Spomnimo se začetkov oživljanja. Če se spomnite samo Konjskega repa, bila je ograjica in nekaj ljudi, ki so tam viseli. In to je bil lokal na javni površini. Nismo povišali najemnine, ampak smo lastnika zavezali, da skrbi tudi za kulturni program in ponudi več poulične kulture. Ne bi bilo dobro, da izdamo dekret, mislim da mora biti to prepoznavna poslovna politika vsakega lokala. Presenečena sem, ker je te poslovne politike in privabljanja gostov z nečim posebnim, premalo, saj imajo ljudje to radi.

Spet primerjamo Konjski rep in Ljubljano iz časov Strgarja, pa Ljubljano iz mračnih osemdesetih. Nas zanima London, ne pa Strgar.

Verjamem, toda ničesar ni mogoče urediti z dekretom, do kdaj naj bodo lokali odprti. Lahko pa gremo skupaj ocenjevat, kaj Ljubljana potrebuje za dosego nekega presežka in njene identitete. Skupna ocena bi bila, da premalo storimo za nočno življenje, ki ni zgolj pijača in hrana, ampak za nekaj, kar bi kak lokal še kaj ponudil.

Se vam zdi, da Ljubljana potrebuje nov stadion ali večnamensko dvorano, ki je lahko koncertna dvorana, nogometno igrišče ali košarkarska dvorana?

Mesto je v tem mesecu kupilo zemljišče v Stožicah. Nikakor si ne predstavljam, da bi Ljubljana gradila stadion zgolj za potrebe dveh ali treh mednarodnih tekem. To mora biti večnamenski stadion, ki se lahko pokrije, kjer je možno izvesti koncerte, kjer je možno izvesti druge športne dogodke. Če ne bo sprejet ta koncept, prepričana sicer sem, da mora biti, potem je seveda rentabilnost tega stadiona vprašljiva.

Kdaj bo ta zgrajen stadion?

Odvisno od finančne konstrukcije. Sama ocenjujem, da bo proračunsko financiranje s strani mesta in države prekratko in bo usoda podobna, kot je usoda NUK-a, ki še danes ni končan. Kljub temu da mesto svoje obveznosti poravna. Nujno bo potreben komercialni konzorcij, ki bo v tem videl interes. Treba bo imeti trgovski in rekreativni del, ki bosta donosna, in seveda upravljavce, da se ta investicija tudi pokrije. O teh stvareh sem že obvestila ministra za finance in pogajanja že potekajo. Za tovrsten konzorcij pa bo najverjetneje potreben mednarodni razpis. Če bi bilo to opravljeno do naslednjega leta in konzorcij ustanovljen, potem bi lahko naslednje leto šli v dokončne razpise. Tisto, kar je bilo najtežje, zemljišče, danes imamo.