Christy ten Broeke

Kaj sploh je De Rode Draad?

Prav zdaj načrtujemo ustanovitev sindikata oziroma poklicnega združenja prostitutk. Sindikat je projekt De Rode Draada, ta pa je fundacija, se pravi neprofitna organizacija. Vedno smo lobirali za spremembe zakona, ki ureja prostitucijo, za emancipacijo, destigmatizacijo in strpnost v naši družbi.

Zakaj sindikata niste ustanovili že prej?

Ker čas še ni bil primeren. Nismo imeli podpore drugih sindikatov ali vlade. Od spremembe zakona pa mora družba še strpneje in drugače gledati na prostitucijo kot prej. Imamo pravno podlago za to.

Je bil lani dosežen napredek, kar zadeva legalizacijo prostitucije?

Sama prostitucija je legalna 200 let, lani pa je bila odpravljena prepoved javnih hiš, ki je veljala od leta 1911. Čeprav so jih vseskozi tolerirali, so jih legalizirali šele pred letom. Vlada je upala, da se bodo okoliščine s tem spremenile, a se niso. Zakon je dober in z njim smo zadovoljni. Ljudje bodo morali delovati po njem, neodvisno od razmer in drugih zadržkov.

Zakaj torej nezadovoljstvo prostitutk? Kaj manjka zakonu?

Nezadovoljni smo, ker zakon ni šel dovolj daleč. Prostitutke so protestirale prav zaradi tega. Obstaja zakon o delovnih razmerjih in ta določa, da nihče, ki ni državljan katere od članic Evropske unije (EU), ne more delati na Nizozemskem, razen če je potreba po tem. Če lahko delodajalec dokaže, da v EU ne more najti nikogar za to delo, lahko pride človek od drugod.

To pomeni več trgovine z "belim blagom"?

Točno. V tem zakonu o delavskih razmerjih obstaja izjema za prostitutke. Izrecno je določeno, da jih, ne glede na primanjkljaj delovne sile, ni mogoče "uvažati". Zakon je bil pripravljen v času, ko so bili bordeli še ilegalni. Sedaj, ko so javne hiše dovoljene, zastopamo mnenje, da ga je treba spremeniti.

... ker zakonska izjema ni več potrebna.

Seveda vlada ni prav voljna uvesti spremembo, ampak prizadevamo si za to. To je eden od stranskih učinkov novega zakona. Nismo zadovoljni z njim, četudi obravnava prostitucijo kot legalen poklic. Prostitutke imajo enake obveznosti in dolžnosti kot drugi, na primer plačevanje davkov, nimajo pa toliko pravic. Imamo težave z bankami. Nizozemske banke nočejo odpreti poslovnih računov prostitutkam. Pritožili smo se komisiji za enakopravnost in primer spravili na sodišče. Še pred izrekom sodbe pa so se banke odločile za spremembo poslovne politike. To je prvič, da je bila sprememba vpeljana na tej stopnji postopka, po zaslišanju in pred izrekom sodbe. Prej so bile poravnave pred zaslišanjem, tokrat pa šele po njem.

Druga težava je z zavarovanji. Z zdravstvenimi zavarovanji ni toliko težav, toda recimo ob (spolno nalezljivi) bolezni po zakonu ne smeš delati, za obdobje bolezni pa ne moreš uveljavljati izpada dohodka. Nadalje je razlika med samozaposlenimi in tistimi, ki imajo delodajalca. Največ je prvih, ti ponudijo sposobnosti lastnikom bordelov, kar je daleč najboljša rešitev. Ob davčnih preverjanjih pa uradniki včasih pravijo, da naletijo na odnos med delodajalcem in delojemalcem. To pomeni, da se za ženske, ki plačujejo zavarovanja in premije samozaposlenih, situacija naenkrat obrne. Gre za zmešnjavo, v kateri še ni razvidna celotna slika. Gospodarska zbornica, davčni urad in urad za zaposlovanje si še niso na jasnem, kdaj je kdo samozaposlen, kdaj pa ga je zaposlil delodajalec. Zato trdimo, da je zakon dober, da pa ni poskrbel za vse podrobnosti.

Imate v De Rode Draadu pregled, koliko prostitutk je samozaposlenih?

Tukaj je kavelj. Menimo, da jih je samozaposlenih okoli 98 odstotkov. Toda nekatere imajo pogodbe z lastniki bordelov in se nam pritožujejo zaradi pogodb, ki jih imenujemo omejujoče pogodbe. Primer: če zamudiš pet minut, plačaš 50 guldnov penalov. Če si neposlušen, sledi leto dni prepovedi dela v spolni industriji ali si dolžan plačati dodatke, ki jih določi lastnik bordela. To so zelo nezaželeni položaji, zato si De Rode Draad skupaj z drugimi organizacijami prizadeva za model pogodbe, ki bi zajemala odnose med delodajalci in delojemalci. Če so nas do sedaj spraševali za nasvet, smo vedno priporočali samozaposlitev. Zato ne ustanavljamo sindikata, ampak poklicno združenje.

Zakaj torej ne sindikata?

Sindikat je namenjen pretežno zaposlenim, mi pa želimo, da bi bili vključeni tudi samozaposleni. To je velika razlika. V sodelovanju s FNB-jem, največjim nizozemskim sindikatom, s katerim ravno zdaj urejamo delovna razmerja. Od danes se lahko ljudje registrirajo, od prvega januarja pa bodo dobili celoten paket.

Kaj skriva paket? Gre za nekakšno kolektivno pogodbo?

Ne gre za kolektivno pogodbo, temveč za modele opredelitev specifičnih situacij, ki bi jih lahko uporabili v vsakem primeru. Vsebuje to, kar vsebujejo druge podobne delovne pogodbe.

Ste že blizu dokončni obliki?

Imamo nekaj pravnikov, ki se ukvarjajo s pogodbo.

Ampak na splošno se je spoštovanje pravic seksualnih delavk v zadnjem letu popravilo?

Po teoriji se je popravilo spoštovanje vseh delavskih pravic.

Kaj to pomeni za prostitutko, ki plačuje vse davke in dajatve državi?

Imamo težave z uveljavljanjem davčnih olajšav po posameznih nizozemskih regijah. Sicer so za vse enake, vsaka regija pa ima več pravil, ki si jih tolmači različno glede na poklic. V eni regiji lahko kot olajšavo uveljavljate stroške za frizerja, kozmetičarko ali spodnje perilo, v drugi ne. Mi pa želimo enotna pravila za vse regije.

Kako pa je z registracijo prostitutk?

Registracija je povsem drugačna zgodba. Ni uradne registracije, ker temu zelo nasprotujemo. Včasih nas policija želi popisati, ampak takoj stopimo v akcijo.

Nočete se registrirati, hkrati pa želite vse pravice?

Tudi pekom in mesarjem se pri nas ni treba registrirati, morda se morajo v vaši državi. V Hongkongu je že tako. Če ste samozaposleni, morate dobiti licenco gospodarske zbornice, ni pa nujno, da ste registrirani glede na svoj poklic. Če želite biti taksist, se vam ni treba v tej funkciji registrirati na policiji, ampak zadostuje, da ste član združenja ali sindikata. Na Nizozemskem ni zakona o obveznih osebnih dokumentih, vendar so pred leti sprejeli določbo, da morajo prostitutke imeti dokument. So edina samozaposlena skupina, ki mora dokument nato oddati še delodajalcu oziroma lastniku bordela. Lepa priložnost za izsiljevanje.

Kaj pa vzhodnoevropske prostitutke?

Teh je zelo veliko. Zanje današnja odločitev sodišča pomeni začetek konca trgovanja z njimi in možnost legalne vključitve v družbo. Pomeni, da imaš svobodno voljo.

Koliko ljudi dela v nizozemski spolni industriji?

Menimo, da zdaj okoli 20.000, pred legalizacijo pa je v njej delalo do 25.000 ljudi. Okoli 50 do 60 odstotkov deklet ni bilo državljank EU. Sedaj legalno dela 10.000 do 12.000 prebivalk EU, seveda pa druge po spremembi zakona niso odšle domov. Torej še vedno obstajajo podzemni krogi. Ti so vedno obstajali, pa tudi Nizozemci se pogosto odločijo za delovanje v njih, da bi se izognili plačevanju davkov. Tako je v vseh poklicih, tudi pri avtomehanikih in frizerjih.

Koliko jih dela v Amsterdamu?

Ne poznam točne številke. Se pa v zadnjem času pojavljajo govorice o številnih mladoletnih fantih v industriji seksa, o 1000 dečkih v Amsterdamu. V resnici je samo pet odstotkov spolnih delavcev moških, to je okoli 1000 moških, razpršenih po vsej državi. Tudi statistika govori zase: v vsem lanskem letu so ujeli samo štiri mladoletnice.

Koliko so prostitutke povezane s kriminalom in z drogami?

Pred sprejetjem zakona je bila prostitucija v tej navezi včasih tolerirana, drugič zatirana. Od spremembe zakona pa so nekatere v državi ilegalno že po definiciji, ker so bile nekako pretihotapljene čez mejo. Za to so morale plačati in se včasih zadolžiti. Naša neuradna ocena je, da je od vseh ilegalk okoli 30 odstotkov žensk prisiljenih v delo. Torej so nekako povezane s kriminalom.

Ali zakon pripomore k zmanjšanju stopnje kriminala?

Že od prej obstajajo zakoni o trgovanju in suženjstvu, odprava prepovedi bordelov je s tega gledišča zgolj stranskega pomena.

Je zanje sedaj slabše?

Sedaj ne morejo več upati na uradno pomoč. Za državljanke pridruženih članic se je pravilo sicer spremenilo, za Rusinje pa ne. Zato hočemo spremembo v zakonu o delovnih razmerjih.

O kakšnih zadevah pa odločajo na Evropskem sodišču?

Šest poljskih žensk se je pritožilo, ker so hotele trajno delovno dovoljenje za delo na Nizozemskem. Država je njihovo prošnjo zavrnila, za dovoljenje pa so zaprosile kot samozaposlene. Zato so na Evropskem sodišču v Luksemburgu vložile pritožbo. Prav danes je prišla razsodba, da so samozaposlene in da imajo - ker prihajajo iz pridružene članice EU - pravico do dovoljenja. Imigracijsko-naturalizacijski urad ima kriterij, ob vsakem posameznem primeru pa bo ugotavljal samozaposlenost.

Kakšna je delitev znotraj poklica: na izložbene prodajalke, dekleta na klic ...

Na ulično prostitucijo, ki sicer ni dovoljena, a poteka v nekaterih četrtih. Nekatere so tudi ilegalne, na primer okoli glavne železniške postaje v Amsterdamu. Če te policija zasači tam, te odvedejo. Podobno je na nekaterih počivališčih ob avtocesti. Na teh smo opazili povečanje migrantk, ki ne morejo več delati v rdečih četrtih, tam pa jih manj preverjajo.

Nato sledi najbolj znana prostitucija, tista v izložbah, prostitucija v zasebnih hišah, kamor prihajajo klienti in odhajajo v sobe z dekleti, ki se jim predstavijo na paradi. Nato bari, v katerih sedijo dekleta, in še spremljevalne, escort storitve. Od spremembe zakona so postale priljubljene tudi druge oblike, na primer savne in svingerski klubi, kinematografi s pornofilmi.

Policija tam zelo dejavno preganja, ker noče večjega razmaha posla.

Zakaj jih tam preganjajo, v bordelih pa ne več?

Bordeli morajo imeti licenco, kinematograf ali svingerski klub pa nima dovoljenja za opravljanje prostitucije. To ni hipokrizija, ampak togi birokratski ukrepi.

Se lahko prostitutke pritožijo ali tudi tukaj obstaja diskriminacija?

To je bilo na Nizozemskem mogoče že od nekdaj. Morda včasih, pred dvajsetimi leti, niso resno jemali pritožbe prostitutke, da je bila posiljena. Sedaj jih policija mora obravnavati zelo resno, ves čas. Seveda smo vsi samo ljudje in včasih se policisti ne odzovejo, čeprav bi se morali.

Kakšne so poleg ustanavljanja sindikata vaše druge dejavnosti?

Ustanovili smo prostitucijski informacijski center za obveščanje javnosti, povečini turistov in prostitutk v okolici.

Kakšen bi bil profil povprečne prostitutke pri vas?

Doma in v tujini vlada stereotip, da so to uboga dekleta brez izobrazbe in možnosti, da uspejo v življenju. Zato gredo v spolno industrijo, ker so ekonomske žrtve. Povem vam nekaj: tudi vi ste ekonomska žrtev, ker morate delati za svoj denar. Če zadenete na loteriji, vas šef ne bo več videl.

Povprečna publika ne vidi nekaterih zelo izobraženih in inteligentnih žensk, ki delajo v spolni industriji. V prostitucijo ne greš, ker nimaš izbire ali izobrazbe; imaš izbiro stati za blagajno v McDonaldsu ali biti prostitutka. Zaradi svoje bedne službe moraš morda na zdravljenje, če si prostitutka, pa si ga vsaj lahko privoščiš.

Koliko deklet je v poslu zaradi težav z mamili?

Tega je zagotovo več pri mlajših kot pri starejših prodajalkah ljubezni. Zlorabo mamil poznajo v vsakem poklicu. Tudi odvetniki snifajo kokain, pa to ni problem, ker si ga lahko privoščijo. Seveda problem zlorabe drog obstaja, vendar podobne zlorabe vidimo v vseh poklicih.

Kakšna je razlika med amaterko in profesionalko?

Nekatere se odločijo, da bodo v prostituciji le nekaj časa; dokler ne kupijo novega hladilnika. Nato to zgodbo ponavljajo 20 let. Ko jim predočimo podobo prostitutke, se ne najdejo v njej. Kolikor več govorimo o prostituciji in kolikor višja je stopnja pravne dekriminalizacije, bolj se lahko identificirajo s podobo delovne in neodvisne ženske. Raje to, kot da se vidijo kot žrtve.

So stranke večinoma tujci?

Prostitutke najdete v dveh tretjinah nizozemskih okrajev. Prostitucija je tudi zunaj turističnega Amsterdama velik posel. Večina klientov je Nizozemcev. Samski, pa tudi poročeni moški prihajajo iz različnih razlogov. Tujci so večinski gosti deklet v izložbah.

A dame nimajo rade tujcev, saj je njihova mentaliteta lahko precej drugačna od naše. Večina jih zavrača Maročane ali druge Severnoafričane, ker žensko obravnavajo kot svinjo. Ni prijetno. Vsaka prostitutka lahko zavrne potencialno stranko. Sama se odloči. Lahko se pojavi diskriminacija do etničnih manjšin zaradi številnih slabih izkušenj.

Kaj so ilegalne četrti?

Tam ne gre za spolnost, ampak za zlorabo moči. Na Nizozemskem so območja, kjer najdete izključno odvisnice, ki so videti kot kup dreka. Resnično se sprašujem, kakšni ljudje tam zadovoljujejo potrebo. Ampak obstaja trg za vse ...

Kako je poskrbljeno za odslužene seksualne delavke?

Do zdaj ni bilo poskrbljeno, saj ni bilo pokojnine za spolne delavce po 65. letu starosti. Sedaj želimo to spremeniti. Prav tako izvajajo program prekvalifikacije spolnih delavcev v druge poklice. Naredili so raziskave sposobnosti, ki jih spolni delavci razvijejo pri svojem delu, in ugotovili, da imajo veliko pogajalskih, ocenjevalskih in psiholoških sposobnosti. Te izrabimo, da jim omogočimo boljši začetek, vendarle poudarjamo, da imajo ljudje tudi pravico do izbire prostitucije za poklic.

Kako je z zdravniškimi pregledi?

Ni trajnega nadzora, obstajajo pa hišni zdravniki v nekaterih barih. Odrejajo tedenske in redne preglede. To je protizakonito, saj ne moreš nekoga prisiliti, da ga preišče zdravnik, če tega ne želi. Temu zelo nasprotujemo tudi zato, ker prakticiramo varen seks s kondomi.

Kaj pomeni nizozemska strpnost do prostitutk?

Nizozemska družba je zelo strpna, vendar to ne pomeni, da se z nečim strinja. Bili bi zelo veseli, če prostitutk ne bi bilo, ker bi to pomenilo, da ni potreb po njih.

Ali to pomeni brezbrižnost?

Politično je zelo zavedna družba in polna skupin, ki se odzivajo. Imamo takšno svobodo govora, da vsak lahko reče, kar misli, in zahteva pravice. De Rode Draad je v tem zelo močan.

Kaj je najhuje, kar lahko stori vlada, ki sprejema zakon o prostituciji?

Da ohranja prostitucijo ilegalno, nezakonito. To bi bilo najhuje. Ali ponavljati švedski model; prostitucija je tam legalna, klienti pa se kaznujejo. To je prav neumno, saj ljudi pelje v podzemlje in jih dela ranljive. Če boste v Sloveniji sprejemali zakon o prostituciji, jo legalizirajte in regulirajte. Prostitutkam ne bo všeč plačevanje davkov, ampak vsi v državi jih morajo plačevati. Zato da pride policija, da pridrvi rešilec, da svetijo luči na cestah.

Prostitucija je življenjsko dejstvo, pa če vam je to všeč ali ne. Zato jo je bolje regulirati kot pustiti, da jo prevzame podzemlje.

Ali drži, da je Wallen (četrt rdečih luči pri glavni železniški postaji) starejši od samega mesta?

Wallen, ki je v središču, je najstarejši del mesta, ni pa starejši od njega. Sicer so v mestu trije rdeči predeli.

Nizozemska ima precej liberalen odnos tudi do istospolnih partnerstev?

Nizozemska je prva država na svetu, kjer imajo homoseksualne zveze enak pravni status kot zakoni heteroseksualnih parov.

Kakšno pa je uradno ime zveze oziroma sindikata prostitutk?

Ga še nimamo! Sprejemamo pa predloge. Kdor si izmisli najboljšega, dobi steklenico vina ali pecivo.