Energija je gonilna sila naše civilizacije

Ko govorite o globalni energetski statistiki, pravite, da je napačna. Kaj hočete reči?

Je napačna in neznanstvena. Znanost pomeni imeti celovit pogled na stvari. Torej mora biti tudi energetska statistika natančna. Če energetska statistika prezre nekomercialni tok energije, je pač napačna. Predstavlja omejeno sliko o energiji. Energetska statistika ne dosega znanstvenosti. Je zgolj statistika jedrske in naftne energije, ne pa celovita energetska statistika. Na primer, raba sončnih sprejemnikov sploh ni vključena v energetsko statistiko. Tradicionalna, torej jedrska in naftna energija, pa je celo zgolj dodatna energija, ki nam v povprečju daje le plus 10 stopinj. To ni veliko. Pomeni, da je tradicionalna energija postranska. Kaj nam je storiti? To, da z novimi tehnologijami nadomestimo teh plus 10 stopinj postranske energije s sončno. Šele potem bomo imeli globalni obnovljivi energetski sistem. In to je naš cilj.

Kako to doseči?

Treba si je postaviti za cilj, da povsem nadomestimo jedrsko in fosilno energijo. In to je mogoče doseči z obnovljivimi viri energije (OVE). Vendar je to mogoče le, če bodo znanstveniki, politiki in industrija spremenili svoj odnos do energije.

Kaj to konkretno pomeni?

Začeti moramo s spremembami v naših glavah. Kar nimamo v mislih, ni v rokah in se ne more udejanjiti v praksi. Na tem mestu ne govorim samo o kulturnem vprašanju, ampak o vprašanju zelo ozkega razmišljanja o obnovljivih virih. Glavni pogoj, da to spremenimo, je, da ustvarimo zavest o OVE. To hkrati zajema ustvaritev intelektualne sposobnosti, domišljijo, da je vso tradicionalno energijo mogoče nadomestiti z OVE. To pa pomeni mobiliziranje raziskovalcev, tehnologov, industrije in postavljanje ustreznih zakonskih okvirov za obnovljive vire. Gre za uvajanje primernega davčnega sistema, ki vključuje okoljsko in družbeno škodo, povzročeno s tradicionalno energijo. Sem sodi pravilno obravnavanje celotnega energetskega sistema; ne samo izračunavanje stroškov ene tehnologije, temveč stroškov celotne energetske verige. Izračunati je treba mejo za vsako nacionalno zunanjo ekonomijo glede na uvoz fosilnih goriv. In tako naprej. To vse je šele kompleksen pogled na energijo.

Potemtakem potrebujemo globalno gibanje in izvajanje pritiska. Je to vaš namen z ustanovitvijo IRENE?

To je samo ena nujnost, to je treba ustanoviti.

Vse je torej odvisno od posameznih vlad in njihovega odnosa do OVE?

Točno, saj oni ustvarjajo zakonske okvire. Ni dvoma, da Nemčija bolje napreduje pri uvajanju OVE kot druge države. To je zgolj plod več kampanj, namenjenih splošni javnosti. Kampanje pomenijo ustvariti napad, javno govoriti o koristih OVE, da se javnost zave prisotnosti OVE. Nato ljudje od svoje vlade zahtevajo politične odločitve. Pri tem imajo mediji pomembno vlogo. Pomembno vlogo pri ozaveščanju igrajo tudi neodvisna združenja, kot so združenja za obnovljive vire, pa okoljske organizacije ipd. Govorim o kulturnem procesu.

Deveto srečanje Komisije ZN za trajnostni razvoj marca lani je bilo popolna polomija, kar se tiče vprašanj energije. Države se niso mogle sporazumeti niti o tem, kaj sploh je trajnostni energetski razvoj. Jedrska in fosilna energija sta v dokumentih navedeni kot čisti energiji in podobno. Kaj menite o tem?

Seveda je to katastrofa. V tem pa je tudi razlog, da ne pričakujem napredka na globalni diplomatski ravni in z globalnimi konferencami. Tega tudi nisem nikoli pričakoval. To je naivno. Na globalni ravni nekatere vlade zastopajo zgolj interese sedanjega energetskega gospodarstva. Zato raje gledam iz drugega zornega kota. Če govorimo o avtomobilih, mikroelektroniki ali čemer koli drugem ... Smo morda te tehnologije uvedli na temelju mednarodnih dogovorov? Seveda ne, to bi bilo naivno. Uvedli so jih tehnološki napredek, razvoj in organiziranje dinamičnega procesa. Organiziranje dinamičnega procesa ne more biti plod usklajenega globalnega političnega procesa.

Niti vlade v razvitih državah niti tiste v državah v razvoju še niso pripravljene sprejeti novih zamisli o OVE.

To je le zaradi tega, ker je tradicionalna energetska struktura še vedno zelo močna in ima preveč vpliva. V številnih državah so politiki podkupljivi. To lahko preprečujemo le s kampanjami, tako da to javnosti jasno predstavimo. Da odkrijemo in razkrijemo vse energetske laži. Videti je, da je po vsem svetu vse več dezinformacij in več tehničnega pesimizma v zvezi z OVE. Ampak so tudi izjeme, kot v Nemčiji, kjer smo postavili ustrezen zakonski okvir. Ljudje se bodo začeli spraševati: zakaj deluje v Nemčiji, ne pa tudi pri nas? Pojasnilo je preprosto. V Nemčiji deluje, ker smo storili številne korake za to in ker smo presegli "normalne" ovire. In če je to storjeno, imamo dinamičen razvoj. To bi lahko bil model drugim, da se lotijo stvari na enak način.

Za to potrebujete sodelovanje strokovnjakov?

Ne, najprej potrebujete predane, angažirane ljudi. Nič ne pride samo od sebe; samo sonce.

Nekatere države v razvoju še vedno prejemajo finančno podporo za naložbe v rabo tradicionalnih virov energije.

To zgolj pomeni, da mora biti del naše dejavnosti usmerjen v spremembo prednostnih nalog v razvojnih programih pomoči v industrijskih državah. Doslej je v politiki sever-jug vprašanje OVE imelo le neznatno vlogo v razvojnih programih pomoči. To je treba spremeniti. To sodi v zakonski okvir. To bi bil korak naprej in je hkrati eden glavnih razlogov za ustanovitev Mednarodne agencije za obnovljive vire (IRENA).

Pri uvajanju obnovljivih virov v deželah v razvoju je največji poudarek na sončni energiji. Največji problem v zvezi s pridobivanjem elektrike iz sončne energije pa je skladiščenje.

Ne še. Morda bo skladiščenje elektrike problem v prihodnosti. Razlog za usmeritev v rabo sončnih celic (PV - fotovoltaika) na ruralnih območjih v deželah v razvoju je, da tam preprosto nimajo električnega omrežja in da glede na zdajšnjo stopnjo razvoja nimajo niti dovolj elektrike. Zanje je velik korak, če dobijo elektriko vsaj za nekaj ur na dan. Velika prednost, saj prej sploh niso imeli elektrike. To pa pomeni, da na začetku ne potrebujejo nobene tehnološke rešitve za skladiščenje, saj elektriko porabijo sproti. Toda z razvojem bo seveda treba uvesti decentralizirane sisteme za skladiščenje elektrike. Najpomembnejša naloga prav za raziskovanje in razvoj je, da odkrijejo boljše načine skladiščenja.

In četudi sploh ne omenjamo načinov skladiščenja, je še vedno na voljo toliko možnosti za rabo sončnih celic. Na primer: v mestih na južni polobli poganja dizelsko gorivo velike naprave za hlajenje, ki povzročajo tudi veliko hrupa in neprijetnega smradu. Zakaj sončne celice ne nadomestijo teh naprav? Ne bi bilo ceneje? Bi morda hladile bolje? Bi varčevali z elektriko, pridobljeno iz tradicionalnih virov energije? Obstaja veliko sončnih modulov, ki jih lahko takoj uporabimo. Različna raba sončnih celic bi veliko prispevala k hitrejšemu uvajanju OVE, pa še cenejša je od tradicionalnih virov energije.

Vseeno, sončne celice so še vedno zelo drage in kako naj bi jih torej te države uvedle?

Odvisno. To ni res v vseh primerih uporabe. Nemogoče je govoriti na splošno o stroških za sončne celice. Strošek je vedno odvisen od uporabe. Če je odločitev taka, da se elektrika pripelje na ruralna območja, sončne celice že niso dražje od kateregakoli drugega vira (na primer gradnje novega omrežja). Če uporabimo sončne celice za poseben namen, denimo za prezračevanje, je modul iz obnovljivega vira cenejši od stroja z izgorevanjem. Če bi ljudje v deželah v razvoju začeli uporabljati OVE, ki niso dražji od tradicionalnih, ne, celo cenejši so, imamo dober razvoj. Toda samo, če bodo začeli tako. Pravzaprav morajo. To je le uvod v dolgotrajen proces. Hitrost bo vse večja, če ima ta uvod solidne temelje in solidne zakonske okvire. Prvi koraki so vedno najpočasnejši.

To pa pomeni, da se mora velik del industrije preusmeriti v proizvodnjo tehnologij za rabo obnovljivih virov.

Najboljše bi bilo, če bi imela vsaka dežela svojo proizvodnjo tehnologij za rabo OVE. To je temeljni cilj. Poglejte zdajšnje razmere. Večina držav uvaža energijo, nafto, in hkrati tehnologijo za pretvorbo fosilne energije. Če bi uvažali samo tehnologijo za rabo OVE, saj so viri lokalni, nam ne bi bilo treba uvoziti še fosilnih goriv. To je prednost. Še večja korist pa bo prišla z lastno proizvodnjo teh tehnologij. Uvajanje tehnologij za rabo OVE je velik korak v gospodarstvu vsake države.

"Sonce za mir" je vaša navedba. Kaj pravzaprav mislite s tem?

Uvajanje tehnologij za rabo OVE pomeni zmanjšanje mednarodnih konfliktov. Današnji mednarodni spori imajo tri razloge. Prvi razlog je spor za vodo v nekaterih regijah na svetu, na primer na Bližnjem vzhodu. Drugi razlog je spor za vire energije. Tretja vrsta konfliktov temelji na gospodarskem propadu posameznih držav, ki je hkrati vir radikalizma, denimo etnično nacionalistično obnašanje, religiozni fundamentalizem in podobno. Torej, uvajanje rabe OVE pomeni zmanjšanje mednarodnih konfliktov.

So OVE lahko instrument za reševanje mednarodnih političnih sporov?

Da, vendar le vseh tistih političnih sporov, ki izhajajo iz pomanjkanja razpoložljivih virov energije. Zdaj to velja za večino držav v razvoju, v prihodnje pa bo vsekakor veljalo za vse več in več držav. Za rešitev krize s pitno vodo postajajo vprašanja energije zelo pomembna. Znano je, da ogromno vode porabimo pri ohlajanju v jedrskih elektrarnah in elektrarnah, kjer pridobivajo energijo iz fosilnih goriv. Vidite, vprašanja energije in vode (ta se sicer včasih pojavi tudi kot vir energije) so povezana. Torej je zelo pomembno preseči krizo pomanjkanja vode. Ni edino, ampak zelo pomembno vprašanje.

Države v razvoju si želijo napredka in razvoja in s tem enakega netrajnostnega življenjskega sloga, kot ga imajo razvite države. Zanimanje za OVE ni prednostno.

Na tak način ne bodo nikoli dosegle napredka. Raven cen za energijo na svetovnem trgu je prilagojena tržnim razmeram v bogatih državah. Ti trgi določajo cene energije tudi za države v razvoju, to pomeni, da imajo, glede na njihove nizke BDP, veliko večje stroške za energijo kot mi.

Skupaj z že precejšnjimi zunanjimi dolgovi.

Da. Mnenje, da je energija iz tradicionalnih virov koristna za njihov gospodarski razvoj, je povsem zmotno. V svoji zadnji knjigi sem primerjal podatke o prihodkih od izvoza v afriških državah in podatke o stroških uvoza nafte. V 60. letih je strošek znašal 5 do 10 odstotkov prihodka od izvoza, danes skoraj 80 odstotkov prihodka. Na tem temelju nimajo nikakršnih možnosti. Skoraj celoten prihodek porabijo za uvoz tradicionalnih virov energije. To je zanje katastrofalno. Denar lahko prihranijo z uvajanjem rabe že vsakega obnovljivega vira. To hkrati pomeni hraniti denar za njihovo lastno gospodarstvo, lasten razvoj.

Kaj se vlade ne zavedajo tega?

Ne, se ne, in sicer zaradi partikularizacije rabe OVE. Problem je tako imenovana razvita kultura. V znanstvenem sektorju je vse več različnih pogledov in specializacij, to pa hkrati pomeni izgubo univerzalnega in celovitega pogleda. Če izhajamo iz celovitega pogleda, ne moremo priti do tega, da energetski sistem iz tradicionalnih virov pomaga njihovemu gospodarskemu razvoju. Priti in prepričevati te države, da za svoj razvoj potrebujejo tradicionalne vire energije, je idiotsko. Na svetu prevladujejo idioti; sicer ne bi imeli vseh teh globalnih težav. Le kako se je moglo zgoditi, da smo v zadnjem stoletju strahovito napredovali v znanosti, v raziskavah in razvoju v zvezi z naravo, življenjskimi razmerami in podobno, a hkrati imamo na planetu ekološko katastrofo? Nekaj je narobe v principu. Posledica napredka je, da je bil tehnološki napredek izrabljen za pospešitev katastrofe. To ni napredek, ampak katastrofa.

Ko govorite o "javni energiji", ali s tem mislite OVE in njihovo karakteristiko decentraliziranega vira, lokalno razpršenost in zasebno lastništvo?

Da, kajti OVE imajo popolnoma drugačen tok energije. Energetski sistem OVE je tuj sedanjemu energetskemu sistemu. Vsa infrastruktura, tehnologija in oblike podjetij sedanjega energetskega sistema rabijo zgolj za ponudbo jedrske energije in energije iz fosilnih goriv. Če sledimo energetskemu toku teh virov, vidimo, da je pot od virov premoga, plina in nafte do končnih uporabnikov zelo zelo dolga. Prinaša tudi veliko energetsko odvisnost. Obnovljiva energija pa se uporablja na območjih, kjer obstaja, toda seveda z drugačnimi tehnologijami, drugačnimi podporami in drugačnimi načini ponudbe. Ta razlika razloži odpor do obnovljivih virov. In to je poglavitna razlaga.

Je Evropska skupnost dovolj močna, da povede z OVE?

Ne. Ne gre za vprašanje vodstva EU ali ZDA. Gre za vprašanje, v katerem delu sveta poteka ta dinamika. Ne gre za vprašanje prevlade, raje recimo, da gre za vprašanje oblikovanja drugačnega razvoja.

Kaj menite o politiki EU do OVE? Kaže, da ne deluje.

Ne, ne deluje. To je veliko protislovje. Veliko simpatičnih fraz obstaja o OVE, toda koraki za uvajanje OVE so zelo majhni.

V svojem gradivu trdite, da je vse manj zanimanja za jedrsko energijo. Toda v ZDA so novi programi za jedrsko energijo, Rusija načrtuje graditev 50 jedrskih elektrarn zlasti v azijskih državah. Mednarodna atomska agencija uporablja nove prijeme pri promociji jedrske energije. Ne gre za protislovje?

Da, vem. To je star način razmišljanja. Če pogledamo število držav, vidimo, da jih je vse manj.

Gre pa zlasti za države v razvoju.

Zanimanje za jedrsko energijo je v teh državah spodbujala Mednarodna atomska agencija. Še dodaten razlog za ustanovitev Mednarodne agencije za obnovljive vire (IRENA).

Lahko na kratko razložite neverjeten uspeh z OVE v Nemčiji?

Nekaj organizacij je z izvajanjem kampanj prisililo politične stranke ter vlade na vseh ravneh, od lokalne vse do zvezne, da so postavile zakonske okvire. Ta proces se je začel z ustanovitvijo organizacije EUROSOLAR leta 1988. Pred tem so se različna združenja osredotočala predvsem na tehnološki razvoj. Stvari se niso lotevala politično. EUROSOLAR je spolitiziral to vprašanje.

Če vlada tega ne bi podprla, tudi ne bi bilo uspeha.

Da, toda vlada je bila prisiljena ukrepati v tej smeri. Na primer, vpeljal sem tak predlog v program stranke SPD in dobili smo večinsko podporo zanj.

Ste parlamentarec, zato ste to laže storili. Kaj lahko storijo v državah, kjer ni takšnih parlamentarcev?

Poiščite parlamentarce in jih motivirajte, da se angažirajo.

Nekatere evropske države gledajo na nemški uspeh z OVE kot na politično premoč. Kaj bi dejali na to?

Z OVE ni mogoče dobiti politične moči. Lahko dobite večino na volitvah, če lahko ljudem razložite vse možnosti in koristi, vendar nato tudi zahtevajo ukrepanje za obnovljive vire. Po nekem času torej lahko zmagate na volitvah, toda ne morete ustvariti mednarodne politične moči. Ne s sončno energijo.

Je zmaga vaš cilj?

No ja, le zakaj bi imeli drugi vso moč? Iz kakšnega razloga?

povezava

povezava