Skrivnost ptičjih govoric

Koliko ptičjih jezikov poznate?

Prepoznam tam okoli 170 evropskih in še enkrat toliko tropskih ptičev. A ptič ne poje ene same pesmi. Lahko se oglaša teritorialno. Tako ščinkavec sedi nekje na veji in samo poje, drevesna cipa pa leti navzgor, in medtem ko poje svojo teritorialno pesem, tudi leti - navzgor in potem počasi frfota navzdol. Teritorialno oglašanje pomeni: ne hodi sem, drugače se bova tepla! Ščinkavci včasih skupaj skočijo pa kakšno pero odleti. Taščico se da sprovocirati na robu njenega teritorija z rdečim cofom iz volne, da se nareja in šopiri. Nikoli pa ne bosta dve sinici skočili druga v drugo, ampak se samo delata, katera je večja. Druge vrste že s petjem v glavnem obranijo svoj teritorij. Hkrati je to petje samčevo sporočilo za samico: tukaj sem! Samec poje ves čas gnezdenja, najprej zato, da dobi samico, potem zato, da jo pripravi, da se pari z njim in splete z njim gnezdo, nazadnje pa še zato, da samica sedi na jajcih in hrani mladiče.

S petjem hrani ljubezen.

Nekako tako. Včasih se zgodi, da kakšen skobec upleni samico, takrat se zgodi - če mladiči res niso veliki -, da se leglo ne izpelje, ker ni več komunikacije para.

Kakšen obseg ima teritorij: eno drevo?

Ne, to je območje, ki je dovolj veliko, da par prehrani sebe in svoj zarod. Če je več hrane, so teritoriji večji, če je je manj, pač manjši. Sredi njih pa so navadno gnezda. Razen pri vrstah, ki živijo na robu gozda in lovijo po travnikih, kot recimo uharica, ki gnezdi na Ljubljanskem barju.

Kolikšen pa je teritorij pri mestnih ptičih? Na pogled se zdi, da je na kupu vse polno vrabcev.

Tu je situacija drugačna, ker gre za velike koncentracije hrane. Pri vrabcih se ideja teritorija malo podre. Če je v košu hlebec kruha, bodo vsi vrabci daleč naokrog, ki slišijo, da se nekaj dogaja, prileteli. Navadili so se jesti po gostilnah in slaščičarnah. Šmarnica, ki gnezdi sredi Ljubljane po strehah, pa ima teritorij tako kot v gozdu. Na stavbi Prirodoslovnega muzeja gnezdita dve beli pastirici; vsaka ima svoj vogal in brani svojo polovico strehe. Teritoriji pa se podrejo tudi pri kolonijskih živalih, mestnih lastovkah in breguljkah, ki gnezdijo vse v eni steni ali na eni stolpnici.

Kako učinkovito je teritorialno petje: vedno prežene vsiljivca?

Do konfliktov prihaja spomladi, ko začnejo ptiči zasedati območja. Takrat vsak ščinkavec sedi na svoji smreki in si poskuša priboriti optimalen prostor. Če med dva prileti nov in začne zelo na glas peti, se bosta dva, ki sta se prej že zmenila za mejo, zdaj razmaknila, šla nekoliko proti naslednjemu sosedu in malo zmanjšala teritorij. To je odvisno od vsiljivca: če prileti mlajši, bosta pesmi levega in desnega soseda, ki sta bolj izkušena, zadosti, da bo šel prostor iskat drugam.

Vsi samci, tudi če priletijo iz Afrike, bodo vzpostavili svoj teritorij v štirinajstih dneh, ta prostor pa ostane bolj ali manj stalen do konca gnezditvene sezone. Glas je potem orožje, s katerim branijo meje.

Ali to pomeni, da mora ptič prepevati ves dan?

Običajno samci pojejo zgodaj zjutraj, ko se dani, potem pa imajo dve pavzi: da se prehranijo in pri nekaterih vrstah, da nahranijo še samico. Med deveto in deseto se zopet začnejo pevski dvoboji, ki pa niso tako izraziti. In potem še pred večerom. Čez popoldan je popolno zatišje. Ko imajo mladiče, pojejo pred gnezdom, običajno s hrano v kljunu.

Ko enkrat samci izberejo samico, se ne bodo več oglašali tujki?

Ona s takim niti ne poskuša komunicirati. Za eno sezono so si zvesti. So pa vrste, kjer so si pari zvesti vse življenje: žerjavi, štorklje, zdi se, da tudi triprsti detli. Dogodi se, da partnerja obstrelijo in ne more na selitev, takrat tudi drugi partner ostane z njim.

Kaj pa oglašanje v letu: to pomeni let le po svojem teritoriju ali prek teh meja?

Pri kozici samec z oglašanjem v letu označuje svoj teritorij in v krogu kakšnega kilometra leta vsak večer v mraku. Pri pribi se teritorialno oglašanje spreminja glede na stadij gnezdenja. Najprej je akrobatski let in oglašanje, s katerim samci utrjujejo teritorij. Ko samica začne valiti, ne dela več akrobacij, temveč se oglaša samo takrat, kadar pride vsiljivec h gnezdu. Če je to dihur ali hermelin, je alarm bolj intenziven, če človek, malo manj. Takrat leta okoli 20 m okrog in se oglaša.

V nevarnosti se vrsta zbliža?

Pri pribah gredo takrat vsi samci istega območja v zrak in se bodo družno zaganjali v vrano ali kanjo. Teritorialna oglašanja so namenjena pripadnikom iste vrste, alarmi pa so univerzalni. To ne pomeni, da vse vrste enako pojejo, temveč to, da tudi druge ptičje vrste razumejo alarm. Če pride blizu kolonije mestnih lastovk škrjančar, bodo na alarm enako odreagirale tudi kmečke lastovke. Mešana jata obeh vrst bo poskušala priti nad škrjančarja, da ne bo mogel loviti. On lovi tako, da pridobiva hitrost s spuščanjem, če pa je jata nad njim, jih ne more ujeti, ker ni dovolj hiter. Alarma mestnih in kmečkih lastovk sta zelo različna, a ju oboje prepoznajo: združimo se v jato in poskušajmo poleteti čim višje.

Kakšna pa je obramba zoper kune?

Različno, kolonijski ptiči se združijo v jato. Tudi če škrjančar pade v jato, se ponavadi v jati 30 ptičev težko odloči, katerega bo lovil, in to ga zmede, saj jata šviga sem in tja. Če alarm pri kuni ne učinkuje, potem priba hlini poškodovanost: skače po tleh in prav počasi vleče perut za sabo in s tem odvrne pozornost od mladičev. Ko kuna pride dovolj blizu, odleti nekaj korakov in spet začne hliniti poškodbo.

Ali imate princip, da morate ptiča, ki ga snemate, tudi videti?

Ni nujno. Marsičesa se ne da posneti, če ga jaz vidim, bo tudi on mene. Golob duplar bo na primer v hipu nehal peti, če te bo zagledal; lahko si štiri ure pri miru in te bo gledal in molčal.

Ko se oglaša kragulj: ali kokoš prepozna, da ji bijejo zadnje sekunde?

Kokoši vedo, kdaj je kragulj, kdaj kanja, ki lovi bolj miši. Tako kot mi, tudi one ločijo ujede po silhuetah. Samo običajno nimajo možnosti, zakaj kragulj prileti čisto nizko nad tlemi, zgrabi in odleti. Zanimivo je opazovati vrabca. Če gre čez naselje skobec, se naenkrat vrabci intenzivno zaderejo, potem pa utihnejo. Ti ne veš, kaj se dogaja, gledaš, nakar naenkrat prileti skobec, pet minut kasneje pa iz vseh grmov začnejo lesti vrabci, ki so se spustili čim nižje, da jih ne bi mogel ujeti.

Med zvočnimi posnetki zbranih pogrešam planinskega orla.

Zame on ni gozdna vrsta. Lahko bi bil belorepec, a zdaj ne gnezdi v Sloveniji, odkar je propadlo zadnje gnezdišče. Manjka tudi črna štorklja, samo enkrat je bilo treba gradivo zaključiti.

Katerega ptiča je bilo najtežje posneti?

Fazana, on hodi in se oglasi, pa spet hodi in se oglasi. Če greš za njim, beži pred tabo. Če ga nekaj dni opazuješ in spoznaš njegovo pot ter se skriješ, se bo oglasil. Ko te bo videl, pa bo skočil čez tebe in šel po svoje, bežeč pred teboj. Zelo težko je posneti vrste, ki pojejo frekvenčno zelo nizko. Pesem divjega petelina lahko posnamemo le deloma, zakaj del jo odpoje pod našim slušnim območjem.

Kako blizu morate priti z mikrofonom?

Od 10 do 70 metrov. Vsaka vrsta reagira po svoje, gozdnega jereba so že tradicionalno lovili na koščeno piščalko, ko so igrali njegovo melodijo. Spontano pa se zgodi enkrat na deset let, da ga slišiš peti v gozdu. Če bi divjemu petelinu predvajal posnetek, bi celo rastišče utihnilo, ker bi te pogruntal.

Se ne bi ujel na posnetek samice?

Ne, ko divji petelin poje svatovsko pesem, je samica zanj popolnoma nepomembna. Vsako jutro poje štiri ure in takrat samice same pridejo in se zberejo okoli njega. Šele potem, ko svoje odpoje, se jim posveti. To je njegov vsakodnevni ritual. Enako ruševec, za katerega je pomembneje, da se v pevskih dvobojih s samci pokaže.

Ruševec ne poje le za svoj egoistični užitek, uživa v tekmovanju?

Običajno ruševec in divji petelin pojeta na rastiščih, ki so območja, kjer jih skupaj poje več. Dominantni petelin je zmeraj na sredi rastišča, drugi se razporedijo naokoli. Ko pa dominantnež opeša, ga odženejo in njegov položaj zavzame najdominantnejši. V središču je tudi zmeraj največ samic. Na žalost so marsikatera rastišča opešala, pa poje samo še eden ali dva. V bohinjskih planinah je rastišče, kjer na snežni zaplati poje hkrati 25 ruševcev. To je enkratno. Samice izbirajo najbolj agresivne samce in vozijo kočijo: dajo vrat naprej, dvignejo rep in delajo kru-kru-kru, pridejo do samca in skočijo v zrak, potem pa se začne paritvena pesem.

Pripovedujete o petju samcev. Ali obstaja tudi petje samic?

Pri ptičih pevcih se samice bolj oglašajo ali izpustijo kakšen alarmni klic. Pojejo čopaste sinice, ki s človeškega stališča sicer veljajo za izredno slabe pevce.

A s petjem vabi samca?

Ta evolucijski mehanizem je težko razumeti, nekaj drugače je pri sovah, kjer samice pojejo povsem svoj napev.

Ali potem sove s petjem osvajajo sovirje?

Ne, pojejo zaradi komunikacije para, utrjujejo zvezo, in potem zaradi stika z mladiči. Teritorij ubrani samec, samica pri tem nima nič.

Koliko govoric pa obstaja pri posameznem ptiču?

Pri sovah kozačah vsak samec poje svojo individualno pesem, po kateri samca prepoznaš. Če več let spremljaš eno območje, začneš razlikovati samce med seboj. Potem je razburjeno petje samca, ki pomeni, da se na njegovem teritoriju nekaj dogaja. Pri samicah obstajata dve petji, prvo je podobno oglašanju sive čaplje, drugo je pravo petje, ki je malo bolj hripavo od samčevega, pa tudi kitica je malo krajša. Tega običajno uporablja, kadar poje skupaj s samcem. Ob tem so še različna oglašanja za komunikacijo para.

Večji uspeh je, če vam uspe posneti celo ljubezensko zgodbo: od osvajalnega petja do kopulacije?

Seveda, na zgoščenki imam posneta dva primera: pri veliki uharici in kozači. Vendar pri teh dveh vrstah še nimam posnetih mladičev, tako da spekter še ni popoln. Če bi se lahko posvetil eno ali dve sezoni samo tema dvema vrstama, mislim, da bi se še kaj odkrilo.

Kolikokrat greste na teren, da posnamete eno vrsto ptičev?

To je nemogoče odgovoriti. Za arhiv Prirodoslovnega muzeja primarno zbiram zvoke ptičev, sesalcev in žuželk. Znanstveno se naš arhiv ukvarja s komunikacijo žuželk. Trenutno smo najbolj orientirani v pojoče škržate, obdelujemo ves Balkan in še jugovzhodno Azijo. Končni cilj pa je zbrati oglašanje vseh živalskih vrst, ki živijo v Sloveniji. Po gozdnih ptičih sem končal projekt vse slovenske žabe, ki bo do konca leta izšel na CD-ju. Če grem na teren snemat meniščka, ga lahko najdem tako rekoč na vsakem terenu. Na gozdnega jereba pa sem moral iti petintridesetkrat, pa še takrat je čez letel avion. Samo to je poseben teren: vstaneš ob dveh ponoči, se pelješ uro ali dve z avtom, greš peš tri ure in potem ga začneš iskati.

Na avion ste morali biti besni. Ali potem objaviti posnetek z letalskim hrupom vred?

Odvisno od namena. Ta CD je namenjen izobraževanju, zato so zbrani posnetki, kjer vsaka vrsta čim bolj čisto poje. V primeru tega aviona: smo ga enostavno odfiltrirali. Njegov hrup gre do 6 kHz, jereb pa med 7 in 8, tako da ga ni bilo težko odrezati. Če bi imeli projekt človekovega vpliva na naravo, bi ga objavili skupaj z avionom. Originalni posnetek še zmeraj obstaja.

Pri posnetkih ste natančno navedli kraj posnetka. Zakaj ste ga zamolčali pri črnem škarniku?

Najdišča nisem navedel, ker v Evropi obstaja trgovina z jajci, ker bi si kdo lahko zaželel jajca za zbirko ali pa bi ga uplenil za prodajo. Najdišča nisem navedel tudi zato, da ga ne bi vsi naravoslovni fotografi nadlegovali. Vedo pa lokalni gozdarji, kje gnezdi, zato da ne bi v paritveni sezoni posegali v ta gozd. Dasiravno ni ogrožena vrsta, je pri njem splet okoliščin tak, da pri nas gnezdi en par ali dva para.

Oditi na snemanje je mala detektivka: prej poizvedujete, kje in kdaj boste našli iskani primerek?

Hodim ciljano, prej poiščem specialista, ki se posebej ukvarja s posamezno vrsto, in se poskusim dogovoriti, da gre z menoj, ali pa mi da napotke. Včasih pa se ti kdaj posreči na slepo.

Pri kom?

Pri grmovščici. Enkrat sem prišel kontrolirat gnezdnice na Snežnik in sem jo zaslišal peti. Na srečo sem imel snemalno opremo s seboj.

Beležite pa tudi poseben tip oglašanja, kot je trkanje, denimo pri žolnah in detlih. Se med seboj ločijo tudi po trkanju?

Ja, ptice ne proizvajajo samo zvokov z glasilkami. Kozice med letom udarjajo z repnimi peresi in zavibrirajo zrak, svatovsko letajo cikcak navzgor, navzdol, v krogu, najlažje jo je slišati na Osredku pri Cerkniškem jezeru. Ko leti navzdol, obrne zunanji repni peresi navzven in zrak, ki vibrira, povzroča meketanje.

Če boste poslušali detle: veliki detel hitro trka v enakomerni sekvenci, srednji detel je počasnejši in proti koncu čedalje bolj hiti, belohrbti detel ima dvakrat daljšo sekvenco, izjemno močno, ker si najde debelo vejo, nekaj posebnega je posnetek triprstega detla ...

... kot stroj v tovarni kot brzostrelka!

Mmh, če se vrnem k lesnim sovam. Posnel sem njihova individualna oglašanja: hripavo iz Krakovskega gozda, zelo poetično s Krima, v Beli krajini pa eno z govorno napako, ker ima popačen zvok.

To ne pomeni, da imajo vse krimske sove poetični dialekt?

Ne, ne. Dialekti gredo drugače, to pomeni, da cela populacija na nekem območju poje enako. Ščinkavci pri nas pa tja do centralne Bosne pojejo enako, drugače pa obstaja tako imenovana narečna karta ščinkavcev v Evropi.

Zakaj detel trka po deblu? Ima trkanje isti status kot petje pri drugih ptičih?

Pri detlu se zelo dobro loči teritorialno trkanje in trkanje, ker išče hrano. Kadar išče žuželke, običajno ne doni po vsem gozdu, ampak je zamolklo trkanje po enem polnem deblu. Kot teritorialno pa si zna detel izbrati najbolj resonančno vejo, ki potem najlepše poje. Za svarilni signal pa nima trkanja, ampak oglašanje.

Sta žolna in detel v spopadu za ista dupla?

Ne, oboji znajo izdolbsti duplo. Skoraj pravilo je, da vsako leto izdolbejo novo duplo. Pri hrani pa so zelo diferencirani. Ene vrste detlov se prehranjujejo samo na bolj posušenih drevesih, črna žolna lahko izjemno globoko dolbe, nikoli ne bo dolbla samo do žuželk, ki so tik pod lubjem. Zato se detlu nič slabše ne godi, če živi na skupnem teritoriju z žolno.

Pri vrbjem kovačku omenjate, da nepopolno poje. Kaj je nepopolno petje?

Vsako pomlad, ko se ptiči vrnejo, pojejo nepopolno, ne zapojejo cele kitice. Se šele upevajo. Nepopolno pojejo sicer mlajši ptiči, ki se šele učijo, ki se morajo še izpiliti s poslušanjem staršev. Običajno polno zapojejo, ko spolno dozorijo, se pravi drugo leto.

Ali posamezen ptič zapoje v različnih napevih?

Predvsem sinice. Velika sinica, že če se samo onomatopoetično spomnite iz ljudskih pesmi, poje: cicifuj, cicido, fice fice fice, pere cici. Že na hitro naštejemo štiri. Pri analizi pa prideš do 15 napevov v Sloveniji.

Lingvistični problem so onomatopoije. Po slovensko petelin poje: kikiriki, po angleško: cock-a-doodle-doo, kar pa lingvisti interpretirajo, da imajo različni jeziki različne glasovne sisteme. Biološko: ali slovenski recimo divji petelin res poje enako kot angleški?

Za divjega petelina ne vem, zagotovo pa drži za ščinkavce in črnoglavke. Tipičnega dela pesmi, ki jo črnoglavke pojejo na Ljubljanskem barju, na Pohorju ne boste slišali. V Lepeni pa ta del zelo na hitro zapojejo in se razpojejo ob drugi varianti. Že na zelo majhnem teritoriju so zelo velike razlike.

Ali ptiči oponašajo drug drugega?

Vsako pomlad me vrže na finto škorec. Odvisno, s kom je prezimoval. Oponaša kobilarja, škrjanca, trstnico. Imam posnetek kosa, ki oponaša zvonjenje prenosnega telefona. Pel je na sosedovi češnji, pa smo šli k moji teti zvonit, naj že vendar dvigne telefon, če je doma in ji vse dopoldne zvoni. Je bil pa kos. Šoja oponaša kanjo zelo dobro. Jo pogruntaš čez čas, ker zvok prihaja z istega mesta, saj kanja običajno kroži.

Imate nekaj posnetkov petja samca in samice v duetu. Je to spolna predigra, pot v kopulacijo?

Verjetno, ne pa vedno. Posnel sem duet kozač, ki sta peli skoraj eno uro, a na koncu ni bilo nič.

Kaj pa duet kot protispev: se dogodi tudi med različnimi vrstami?

Ne, to se nam sicer včasih zdi, toda nima biološkega pomena.

Samec poje samici, samica se oglaša samcu, komu pa se s petjem oglaša ptičji par?

Posnel sem ptičji par, ki je imel speljanih pet mladičev. To zgleda tako, da se jata sedmih ptičev prehranjuje po smrekicah in leti z ene na drugo. Par se družno oglaša zato, da gredo vsi na isto smreko, da ne gredo vsak na drugo stran.

Kaj pa kriki izgubljenih otrok?

Ja, če vrabec pade iz gnezda na tla, bodo starši prileteli. Niso dovolj močni, da bi ga odnesli v gnezdo. Če bo imel srečo, da ni mačka, ga bodo starši tudi na tleh hranili. Druga taktika je pri sovah, ki lazijo peš po drevesu in se kmalu razkropijo po krošnji; kličejo zato, da jih starši ponoči najdejo, da jih nafutrajo. Ko začnejo letati, so po vsem gozdu, in spet začnejo kričati, da jih starši najdejo. To pa niso izgubljeni, ampak le lačni otroci.

Nadaljevanka Pesem ptic trnovk gradi na mitu ptice, ki smrtno ranjena najlepše zapoje. Imamo kakšno presunljivo pesem denimo brinovke?

Ne, kvečjemu presunljiv alarm, če jo zgrabi ujeda. Pri večini ptičev je smrt bliskovita. Ali je predator, se kam zaleti, ga potegne zračna fronta visoko v zrak in se zaduši, ga veter zabriše. Od starosti jih malo umre.

Ali ptice zapojejo odo kakšnemu dogodku?

To je pri kurah, te zakokodakajo, ko izležejo jajce. Domača kura pa izvira iz gozdne.

Bili ste tudi v gozdovih Himalaje, ste se tam znašli med samimi ptičjimi tujci?

Ja, devetdeset odstotkov je drugih. Še huje pa je v tropskih pragozdovih, kjer začneš popolnoma znova, s tem, da tam celo težko ločiš, kdaj poje ptič, kdaj žuželka. V tropih žuželke pojejo melodije tako kot ptiči.

Kdo poje najdaljše pesmi?

Najboljši improvizator je slavec, ta lahko par fraz ponavlja in jih poje tudi do tri ure, podnevi in ponoči. Ščinkavec pa lahko isti napev poje tudi vse dopoldne.

Pri vas je molk zelo pomemben del CD-ja.

V Evropi obstaja CD z vsemi evropskimi ptiči, ki ga je izdal Francoz Roche. Ko sem sam začel snemati, sem bil kar malo zafrustriran, ker mi noben ptič ni hotel tako dobro peti kot pri njem. Potem sem pa ugotovil, da je on porezal pavze. To je zelo zavajajoče. Pri meni so posnetki avtentični: če sova zapoje enkrat na minuto, je potem vmes minuta tišine.