Miha Štamcar

 |  Mladina 46  |  Družba

Novi populist

Podjetnik in politik Boris Popovič

© Denis Sarkić

Ste veliki zmagovalec prvega kroga volitev lokalnih volitev v Kopru. Vaša lista Koper je naš je dobila 9 od 32 sedežev v mestnem svetu, vi pa ste prepričljivo premagali kandidata Združene liste Dina Pucerja. Koliko glasov ste pričakovali pred volitvami?

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Miha Štamcar

 |  Mladina 46  |  Družba

© Denis Sarkić

Ste veliki zmagovalec prvega kroga volitev lokalnih volitev v Kopru. Vaša lista Koper je naš je dobila 9 od 32 sedežev v mestnem svetu, vi pa ste prepričljivo premagali kandidata Združene liste Dina Pucerja. Koliko glasov ste pričakovali pred volitvami?

Vedno pričakujem zmago. Zato sem se v to tudi spustil. Absolutno sem upal na večino in na izvolitev v prvem krogu. Kljub temu pa sem zadovoljen in počaščen, da se je toliko ljudi odločilo zame in mi zaupalo svoj glas. Upam, da bodo v drugem krogu zame glasovali vsi, ki so me že volili, in tisti, ki so prej glasovali za druge, ter seveda tisti, ki niso šli volit in so doumeli, za kaj gre, tako da bo zmaga dokončna.

Na katere glasove ste računali pred volitvami?

Nisem računal samo na določeno populacijo. Prepričan sem bil, da me bodo, kot tudi mojo listo, podprli mladina, obrtniki, podjetniki, dosti starejših - tudi zato, ker je bil moj oče spoštovan človek v Kopru - in vsi, ki si želijo, da bi v Kopru boljše živeli. Za nas ni glasovala samo ena struktura ljudi. Vsi so mislili, da mladina ne bo šla glasovat, kot je bilo to na prejšnjih volitvah, ker jim je bilo vseeno. Mladina je videla, da je kakovost življenja na izredno nizki ravni.

Koliko časa ste nabirali ljudi za svojo listo in koga ste sploh zbrali okrog sebe?

Vse sem zbral zelo hitro. Ljudi, ki so sposobni, znani in ki razmišljajo podobno kot jaz, imam še za vsaj tri takšne liste. Podpira nas ogromno ljudi, ampak preprosto ni bilo dovolj prostora, da bi vse te ljudi kandidirali. Imamo štab in se dobivamo in usklajujemo, kaj in kako bomo delali, kje bodo plakati, kdo bo naredil to in to. Pri nas gre za čisto podjetniške prijeme. V bistvu smo delovali tako, kot da delamo novo blagovno znamko. Lansirali smo jo na tržišče. Za župana ni potrebno, da je doktor znanosti, župan mora znati organizirati stvari, tako da ve, kje in zakaj uporabiti doktorje znanosti.

Glede na to, da imate veliko ekipo svojih ljudi, kako to, da vas je za župana predlagala žena in ne lista?

Zmenili smo se na hitro. Saj je vseeno, kdo te predlaga. O tem nismo niti razmišljali. Na listo nisem postavil svoje žene in sorodnikov, ampak ljudi, ki se na določene stvari spoznajo. Vsak od teh ljudi ima svoj krog ljudi, ki mu zaupa, in tako se stvari širijo.

Imate v ekipi ljudi, ki vam svetujejo, kaj povedati na soočenju, katero obleko in kravato naj oblečete, kam se greste promovirat?

Za vsako stvar imam človeka. To je tako, kot če greš na dirko. Prej se pripravljaš, potem je start. Najprej se odločiš za proizvajalca gum, potem jih preizkusiš, in če so v redu, jih imaš na dirki. Vse smo tempirali na dan volitev. Prej se res nikoli nisem ukvarjal s tem, kakšno kravato bi si zavezal.

V mestnem svetu se boste morali odločiti za neko koalicijo, ker v njem pač nimate večine, da bi lahko delali sami. Katere kombinacije vas zanimajo?

Res je, na žalost nimamo večine. Najprej moram postati župan, to je ključna stvar. Takrat se dirka konča in se začne druga. Smo odprti za vse. Trenutno se pogovarjamo z majhnimi strankami. Upam, da koalicija ne bo nujno potrebna, če pa že bo, se bomo pač pogovarjali tudi o koaliciji. Bolj bomo poskušali iskati podporo za posamezne projekte.

Po drugi strani pa ste že pred volitvami iskali podporo pri drugih strankah. Pri katerih?

Pogovarjal sem se na splošno z vsemi - kot z občani, ne pa kot pripadniki določenih političnih strank.

Če se LDS in ZLSD združita v koalicijo, lahko vašo listo porineta v opozicijo ...

To ni noben problem. Svoj prostor pod soncem smo že našli. Sam mislim uvesti prenose sej mestnega sveta po televiziji v živo, in če ne bodo podpirali razvoja, bodo ljudje lahko videli, da bojkotirajo prihodnost Kopra. Če pa prave stvari res nikakor ne bodo šle skozi, bomo razpisali nove volitve in bomo videli.

Govorite o predčasnih volitvah?

Upamo si marsikaj, tudi to, da razpišemo predčasne volitve, in smo na to tudi pripravljeni. Sam ne mislim samo hoditi po plačo za župana. To me sploh ne zanima. Denarja imam dovolj. Ničesar se ne bojim; če bodo ljudje videli, da koalicija LDS-ZLSD zavira razvoj, bo problem rešen s predčasnimi volitvami in volilci bodo odločili, kdo ima prav in kdo ne. Če bo večina hotela, da bo tako, kot je bilo doslej, pa tudi prav.

Nekateri so vas predstavljali kot skritega Janševega aduta, drugi so govorili, da ste blizu LDS ...

Mene so povezovali že z vsemi, tudi z Berlusconijem, Ceco, Arkanom in drugimi. Jaz nisem bil nikoli politik, vedno podjetnik in športnik. V Kopru se preprosto tako kot prej ne da več delati. To se je tudi videlo zdaj na volitvah. Treba je razvijati malo gospodarstvo, na katerem temelji razvoj. Če to zatreš, ni zgodbe. Brez srednjega sloja tudi nižjemu sloju ne bo bolje. V mestu pač poznam vse, tudi Pucerja, proti kateremu zasebno nimam nič, ampak on je preprosto slab župan.

Menda ste bili na poroki Cece in Arkana ...

To so zgodbe, ki mi jih hočejo prilepiti, tudi to, da sem bratranec Berlusconija. Po mestu in raznih uredništvih krožijo anonimke. Gre za čiste tračarije, s klasičnim namenom diskreditacije, ki si jih izmišljujejo ljudje, ki nočejo s svojih stolčkov.

Po podžupanu Kodriču iz LDS, ki so ga priprli, ste reševali koprski nogomet.

Tudi samega Kodriča sem reševal. Tri mesece prej sva postala prijatelja, potem pa so ga priprli. Vsi okrog njega so zbežali proč, kot da ga nikdar ne bi poznali. Zakaj mu ne bi priskrbel odvetnika, če sva bila prijatelja? Zame je vsak nedolžen, dokler se mu ne dokaže krivda. Nogomet pa sem prevzel, ker je bil v bankrotu. Vedel sem, da je ekipa v redu, in s pravimi potezami sem naredil veliko. Mene je zanimalo samo prvo mesto, in to sem tudi dosegel. Na pogrebu mojega očeta je bil moj prijatelj iz Beograda Giorgio Suban in skupaj sva se odločila, da narediva zgodbo. On naj bi prevzel Adidas za Hrvaško in Slovenijo in tudi vložil denar v NK Koper. To je bilo ravno obdobje po smrti očeta in po moji nesreči, tako da sem se hotel maksimalno obremeniti. Ko smo prišli na prvo mesto, je prišlo do določenih nesoglasij, odločil sem se, da se umaknem, Suban mi je povrnil moj vložek in sam prevzel klub.

Kolikšen je bil ta vaš vložek?

Do takrat sva vsak vložila 150.000 mark, in to mi je vrnil. Razmišljali smo o tem, ali vrnemo klub občini ali ga prevzame on. Mislim, da smo se dobro odločili.

Boste kot župan poskušali urediti nov nogometni stadion?

Seveda, ampak mene ne zanima samo stadion. Zanima me športni turizem. Zanima me denar iz Bonifike za občino. Župan ni samo za to, da podpira en šport. Podpirati mora celoten razvoj, vse športe, do baleta, kulture, šol, vrtcev in ostalega.

Menda imate že narejene projekte za športni park Bonifika ...

Že ko sem bil predsednik kluba, sem naredil kompleten urbanistični načrt in vse to sem dal županu Pucerju in direktorjem Luke Koper, Interevrope, Banke Koper in Istrabenza. Župan je to predstavil na sestanku in potem se niso nič zmenili, ker je župan vse skupaj predstavil preveč medlo.

Kaj pa investitorji?

Sem jih imel in jih še imam.

Če boste postali župan, v kakšnem času lahko realizirate vse svoje projekte?

Čim prej. Odvisno tudi od sklepčnosti mestnega sveta. V enem letu se lahko že ogromno pozna. Hočem, da se iz leta v leto pozna, da imamo novega župana. V Ljubljani greš lahko vsak dan v tednu na vsaj deset prireditev, od kulture do športa in drugega, v Kopru ne moreš nikamor. Nimamo normalnega kina, kaj šele da bi imeli letni kino kot včasih. Ko bomo prevzeli občino Koper, jo bomo spremenili v prvo občini v Sloveniji.

Kaj bo torej prva stvar, ki jo boste storili, če boste izvoljeni za župana?

Najprej je treba rešiti šole in vrtce, ker so v katastrofalnem stanju. Če bi bil minimalen potres, se nam lahko zgodi, da bodo šolski stropi pokopali pod seboj otroke. Kdo bo odgovarjal za to? Tudi učiteljice so me klicarile domov, če bomo lahko kaj storili. Ni čudno, če smo potem dobili toliko glasov, ker v obstoječi oblasti ne vidijo več nobene možnosti. Imamo ministrico za šolstvo znanost in šport iz Kopra, pa za Koper ni naredila absolutno nič. Na glas in s pompom se govori o tretji univerzi, pa ni niti infrastrukture za tak projekt niti profesorjev. Najprej je treba urediti vrtce, osnovne in srednje šole in šele nato tretjo univerzo. Sem pa seveda za. V Kopru mora biti vse. Ampak najprej je treba narediti temelje. Vsako fakulteto posebej bom štel za velik uspeh.

Z občinsko upravo in županom Pucerjem se niste preveč dobro razumeli, preden ste kandidirali ...

S Pucerjem nisva bila nikoli skregana. Ko sem bil še predsednik NK Koper, sem lahko prišel do njega kadarkoli, prek njegovega brata, ki je bil v mojem odboru, ko pa sem iz kluba odstranil njegovega zeta Marcela Kacinarija, ker je imel svojo pogodbo z reprezentantom Goranom Šukalom, so se stvari obrnile. To je potem očitno vplivalo na najin odnos.

Z občino ste imel spor tudi zaradi kopališča v Žusterni in v Kopru.

Pucer je dal dovoljenje za gradnjo bazena v Žusterni, ki so ga delali na črno. Porabili so skoraj desetkrat več, kot je bilo mišljeno. On osebno me je klical po mobitelu za soglasja, katerim sem ugodil, vključno z začasnim soglasjem za balon nad bazenom v Žusterni, nisem pa hotel dati soglasja za gradbeno dovoljenje, ker je balon le začasna in ne trajna rešitev, dokler se ne začnejo realizirati projekti bazenov na Bonifiki. Z malo več denarja, kot so ga porabili v Žusterni, bi lahko realizirali projekt na Bonifiki. Občina zdaj krije približno 10 milijonov tolarjev stroškov mesečno, za bazen pod balonom. To je noro. Denar je, ampak se nenadzorovano razmetava, poleg tega je v občinski upravi zaposlenih veliko preveč ljudi. Tudi kopališče v Žusterni bi bilo treba dati v koncesijo, ne pa da zanj skrbi občina, ki ga ne zna tržiti.

Mislite reorganizirati občinsko upravo tudi s tem, da ljudi zmečete na cesto?

Nikakor ne, če v upravi ne bodo več potrebni, jim bomo delo poiskali drugje. Tam se absolutno premalo dela. Ko sem zaprosil za dovoljenje za podaljšanje obratovalnega časa mojega lokala, so mi po osmih mesecih le odgovorili, da ne.

Nekajkrat ste že omenili, da sprva sploh niste hotel kandidirati, ampak ste za župana hoteli podpreti direktorja bolnice Tomaža Gantarja ...

On je ambiciozen in obvlada politiko, in ker ni član nobene stranke, sem ga najprej mislil podpreti. Na sestanku pred volitvami smo se zbrali predsednik NSi, predsednik in podpredsednik SDS, predsednik SLS, predsednica Zelenih. Dogovarjali smo se tudi z Desusom, da podpremo Gantarja. S koalicijo LDS in ZLSD pač nismo mogli računati. Ob pol dvanajstih zvečer smo šli iz gostilne, kjer smo imeli sestanek, da se dogovorimo in podpremo neodvisnega kandidata, ob petnajst čez šest zjutraj pa sem že imel hišno preiskavo. Pri meni, sestri in dveh delavcih ter v vseh lokalih. Hoteli so nas onemogočiti in diskreditirati, našli pa seveda niso nič. Gantar se je potem umaknil in odločil sem se, da bom kandidiral jaz.

Zaradi nepravilnosti naj bi vas prijavil bivši delavec ...

To prijavo je pred letom in pol poslal nekdanji užaljeni delavec Z akcijo pa so zavlačevali do takrat, samo za to, da nas prestrašijo in da ne bi imeli konkurence. Moj namen ni bil podpirati nobene od strank, s katerimi smo se dogovarjali, hotel sem samo podpreti človeka, za katerega sem bil prepričan, da bi bil dober kandidat in ki bi imel možnosti proti vladajoči koaliciji, ki temu mestu vlada že toliko let in je iz tega lepega obmorskega mesta naredila to, kar je. Mene ne zanima politika, mene zanimata Koper in njegov razvoj. Če gledamo naša načela, bi morali biti verjetno vsi v LDS, ampak LDS v Kopru so štirje ljudje. Nočem pa zapreti vrat nikomur, ki je pripravljen sodelovati.

Še pred časom ste veljal za človeka, ki ima dokaj razgibano življenje. Avtomobili, ženske, zabave ...

Ne morem imeti zelo razgibanega življenja, če imam ženo in otroka in živim skupaj z družino. To je zgodovina.

Z avtomobili pa ste postavili marsikateri rekord po obalnih pa tudi drugih cestah ...

Ko sem doživel prometno nesrečo in mi je umrl oče, sem se spremenil. Ne da sem se spremenil na slabše ali na boljše, ampak sem spremenil svoj slog življenja in vrednote.

Kakšen je bil vaš rekord na relaciji Koper-Ljubljana?

To je zame zgodovina in o tem sploh ne bi govoril. Ne gre za to, da bi se zdaj česarkoli sramoval v svojem življenju. Takrat se mi je to zdelo pomembno, zdaj ne. Zdaj vozim mercedes diesel 270 in me sploh ne zanima, če pridem kamorkoli eno uro pozneje.

Pred časom smo lahko v časopisih prebirali vaše podvige, o tem, da ste spali z izjemno velikim številom žensk.

To je bilo pred časom, tudi to je zgodovina.

Torej koliko jih je bilo?

Ne vem, nisem štel.

In kaj na to pravi žena?

Ona je marsikaj videla in slišala. Zato je bilo potrebno eno leto prepričevanja, da sva sploh skupaj.

Se vam zdi v redu, da ste takrat na ta način komunicirali z mediji?

Nimam se česa sramovati. Takrat sem bil mlajši, nisem bil vezan in ne vem, zakaj bi lahko bil to problem. Čeprav sem imel že prej podjetje in sem veliko delal, sem bil vsak vikend na dirki. Lahko sem si privoščil, da sem bil dvajset dni v Monte Carlu, da sem treniral. Če nisem bil doma, je bil doma oče in sva se izmenjavala v podjetju. Ko je on umrl, sem se bolj zavedel samega sebe, pa tudi zaradi podjetja nisem mogel več početi vseh neumnosti.

To pomeni, da vam je oče večkrat kril hrbet pri vseh podvigih ...

To sem imel vseskozi nekako v podzavesti. Danes si tega ne bi mogel niti ne bi hotel več privoščiti.

Bi fizično še lahko tekmovali?

Seveda, tudi zmagoval bi, pa ne samo pri nas. Res je, da sem rad vozil hitro, tudi ko nisem tekmoval, tako je pač bilo, vendar nisem povzročil nobene nesreče.

Razen tiste usodne. Takrat je šlo za divjanje ...

Res sem vozil prehitro, ampak bila je obvoznica in marsikdo na avtocesti vozi tako hitro in še bolj. Skoraj ne poznam nobenega, ki se v življenju ne bi kdaj vozil 200 po avtocesti. Lahko govorimo in se pretvarjamo ...

Kako je bilo torej z vašo znamenito nesrečo?

Res sva dirkala in on se me je dotaknil. Samo odneslo me je. Bil pa sem vseskozi pri popolni zavesti, čeprav sem imel tudi notranje poškodbe; samo zato, ker ni zdržal varnostni pas niti se ni sprožil airbag.

Za kateri avto je šlo?

Novega porsheja 911. Zaradi airbaga sem vložil tudi tožbo in stvar je še na sodišču.

Tako kot v drugih mestih tudi v Kopru zaradi trgovskih centrov propada življenje v središču mesta. Kako boste vrnili življenje na koprske ulice?

Kar je, je. Centri so in tukaj bodo ostali. Gradili se bodo tudi novi, za Leclerc je občina že prodala zemljo. Smo obmorsko mesto in obmejno mesto, imamo Bonifiko, ki je zlata jama. Moj projekt je predvsem športni turizem, najboljši v tem delu Evrope. Možnosti je ogromno.

Kaj pa lahko ponudite domačinom?

Če bo Koper poln, bodo imeli tudi domačini ogromno od tega. Deset kilometrov stran živi 400.000 ljudi. Zraven je Trst, ljudje so včasih od tam množično hodili sem, zdaj pa ne več, ker jim ne moremo nič ponuditi. Ljudem, ki pridejo, moraš nekaj ponuditi. K meni na plažo so že začeli hoditi.

Po eni strani ste velik podjetnik, po drugi strani lahko postanete župan. Kako boste vodili svoje podjetje in občino?

Nisem več direktor podjetja, pooblastil sem svojega najboljšega delavca, da on ureja zadeve. Popolnoma se mislim posvetiti županovanju, in vem, da bom delal dobro in učinkovito. Očitki bodo, to vem, in tudi že so, ampak me ne motijo. Ko bom župan, bo bogatejše moje podjetje in vsa ostala. Logično je, da bom bolj bogat, hvala bogu, bogatejši bomo vsi. Nedvomno ne bom delal samo za enega, ampak za vse prebivalce koprske občine, torej tudi zase kot občana.

Govorilo se je, da ste simpatizer Berlusconijeve Forza Italia ...

Vsi Italijani, s katerimi delam, zasebniki, podjetniki in industrialci, so člani Berlusconijeve stranke, ampak ne iz političnih razlogov. Razvoj gre svojo pot. Teh ljudi ne zanima politika, ampak to, da se lahko čim več dela in zasluži. Berlusconi mi ni niti simpatičen niti antipatičen. Imam ga za zelo sposobnega človeka, druga stvar pa je politika. Normalno je, da on dela dobro za Italijo, kot je tudi normalno to, da se z vsakim človekom lahko kaj zmeniš. Jaz bom pač delal dobro za Slovenijo, predvsem za Koper. Poglejte, z županom Trsta, Di Piazzo, se naš župan sploh noče pogovarjati, ker naj bi bil fašist. OK, potem ti ni treba biti župan. Da se razumemo, on je župan sosednje občine, izvoljen od ljudstva. Vedno je treba najti možnosti. Če se z njim ne pogovarjaš, ne moreš pomagati naši manjšini v Italiji. Kako bi lahko sodeloval s sosedi, če se z njimi nočeš pogovarjati. Eni so fašisti, drugi ustaši, tretji spet nacisti. Na koncu bomo ostali sami, zabarikadirani. Treba se je odpirati in ne zapirati. Če hočeš narediti posel, da bodo občani Kopra imeli kaj več od življenja, se je treba pogovarjati, in to z vsemi. Nisem obremenjen s preteklostjo, čeprav prihajam iz partizanske družine. Moj oče je bil dvakrat ranjen v vojni, ima več odlikovanj. Bil je med osvoboditelji Trsta. Moji mami so pri treh letih fašisti zažgali hišo, ker so imeli v hiši skrit partizanski bunker, in je postala begunka. Ampak to je bilo leta 1943, danes pa je treba gledati na stvari drugače. Živimo v 21. stoletju. Dejstvo pa je, da me nikakor ne morejo tlačiti v koš s črnimi, fašisti ali belogardisti, če so bili moji partizani.

Kakšen je vaš odnos do ladjevja Nata, ki vse bolj pogosto zahaja v koprsko pristanišče?

Mene te ladje ne motijo. Ali bomo šli v Nato ali ne, to sploh ni moj problem. Absolutno podpiram referendum, in če bodo ljudje izglasovali, da gremo, bomo šli, če ne, pa ne. To sploh ni vprašanje. Občina od teh ladij nekaj ima, posredno sicer. Ne gre pa samo čakati, da bodo te ladje priplule in da bodo potem mornarji tukaj zapravljali. Moje stališče do Nata pa je zasebno in niti nimam namena kogarkoli prepričevati. Vsak naj se odloči zase, odločitev o tem pa bomo pač morali spoštovati.

Če v nedeljo, 1. decembra, ne zmagate, boste imeli to za osebni poraz?

Ne, nikakor. Sam se trudim in se bom trudil, da bom delal dobro. Če ne bodo ljudje uvideli, da je treba iti naprej, bomo počakali še štiri leta, ampak bojim se, da nova štiri leta teh ljudi na oblasti ne bodo pomenila nič dobrega. V zadnjih 11 letih smo zamenjali državo, zastavo, grb, ampak ne za to, da bi živeli slabše, ampak za to, da bi živeli boljše, kot smo prej. Koper je šel na slabše. Ko sem bil otrok, sem imel nov vrtec in novo šolo. Zdaj ko imam sam otroka, ki hodi v isti vrtec kot jaz in ima isto pohištvo, kot sem ga imel jaz, bi težko rekel, da je šel razvoj v Kopru naprej.

Koper spada med občine, kjer je registriranih največ narkomanov. Kako gledate na ta problem?

Nič čudnega, saj mladina nima kaj početi. To je katastrofa. Te mlade v to porivamo mi sami. V svoji ekipi imam strokovnjaka za problematiko uživanja mamil, podpiramo pa predvsem ustanavljanje komun.

Imate dva mladinska centra ...

Eden je Brecljev, ki vsako leto od občine dobi približno 12 milijonov tolarjev, pobere ves denar še za druge in ne naredi nič. Tukaj je nekaj hudo narobe. On ne more voditi mladinskega centra, to morajo vendar početi mladi. Takšni, ki bi radi kaj naredili, in to je tudi vloga mladinskih centrov.