Pes pri psihologu

Kaj je glavni vzrok, zaradi katerega prihajajo k vam lastniki psov?

Vedenjske težave, ko pasje vedenje začne motiti lastnika psa. K meni pridejo na posvet največ zaradi napadalnosti psa do družinskih članov. To je 60 % vseh primerov.

Pes velja za zaščitnika družine pred zunanjimi nasilneži, nepridipravi, lopovi, vlomilci. Kako se naenkrat pes čuvaj spremeni v največjo nevarnost za družino samo?

Skupna lastnost teh napadalnih psov je, da se vedejo tako, kot bi oni hoteli uravnavati družinske zadeve. Kaj se dogaja? Ko hoče lastnik psa skrtačiti, ta začne renčati, če ga hoče pobožati, spet zarenči nanj, ko pa psu zapaše, pride k lastniku, se vrže na hrbet in zahteva, da ga človek poboža.

Je problem v tem, da hoče pes postati gospodar družine, ljudje pa se mu malo upirajo?

Pes sebe že ima za gospodarja in se temu primerno gospodovalno obnaša, ljudje pa niti ne vedo, kaj se dogaja, in pridejo k meni zaradi posledic, ki pa jih več ne prenesejo. Ni pa vsak pes enak, čeprav izkušeni kinologi pravijo, da je za vse težave kriv lastnik. Včasih pridejo ljudje, ki so imeli že štiri pse iste pasme brez težav, peti jih pa grize. Se pravi, da ni kriv samo lastnik, ki bi takega psa naredil, ampak se pes s takimi nagnjenji že skoti. Vedenje je namreč splet tako pridobljenih kot tudi prirojenih dejavnikov. Če bi bil lastnik dovolj poučen, bi mogoče tak pojav lahko preprečil.

Pes je po novem družinski član. Kakšno vlogo igra - očeta, mame, brata ...

To je zelo pomembno s pasjega stališča. Zanj smo mi krdelo in glede na naše obnašanje do njega si najde mesto v tem krdelu. Če se obnašamo kot njegova mama in oče, potem nas vzame za mamo ali očeta, nas tudi spoštuje in z njim ne bo večjih težav. Če znajo otroci ravnati s psom pametno, jih lahko vzame za brate iz starejših legel, če pa so nedosledni, jih vzame za enakovredne brate ali pa celo za mlajše bratce in sestrice. Z genskimi preiskavami je dokazano, da je prednik psa volk. Naravna, divja oblika psa je volčje krdelo. Volk vedno živi v skupnosti, če živi sam, so ga v to prisilile neugodne okoliščine. V krdelu živita samec in samica, ki vodita s seboj mladiče več legel. Običajno sta edina, ki se v volčjem krdelu razmnožujeta. Na novo rojeni mladiči spoštujejo starejše člane, kar funkcionira leta in leta, dokler komu od staršev ne pojenjajo moči, bolj poredko pa se pripeti, da se kdo izmed mladičev počuti tako močnega, da izzove očeta oziroma mamo in takrat gre za hud boj za življenje ali smrt. Predvidevamo, da pes človeško družino vzame za svoje krdelo.

Za kakšne primere gre, ko pridejo k vam st stranke, ki se jim je zgodilo, da je pes postal njihov gospodar?

Lahko se zgodi, da se pes uleže na posteljo in lastnikov ne pusti več v spalnico. Primeri se celo to, da moža več ne pusti k ženi, da se ima za dominantnega samca v družini. Imela sem pritlikavo pudljico, 3 kile težko, ki je spala med lastnikoma. In ko sta se ponoči premaknila, ju je od besa pogrizla. Če je gospa s kavča gledala televizijo, se gospod ni smel usesti zraven. Renčala je in pljuvala od besa. Pri majhni pasmi je mogoče še smešno, poznam pa primere, ko je večji pes raztrgal lastnika zaradi povsem nedolžne stvari. Sklonil se je nad psa, pes pa je znorel in mu skočil v obraz.

Kaj potem naredite?

Vse skupaj s psom povabim v ordinacijo, da postavim diagnozo. Ko izključimo različne bolezni in postavimo diagnozo, skupaj presodimo, ali bomo šli v zdravljenje ali ne. Če imajo npr. ogromnega psa z močnimi zobmi in so sami šibki ter se ga bojijo, potem so majhne možnosti za poprave. Takrat se veliko raje odločijo za usmrtitev živali, čemur jaz ne morem oporekati, saj nosim veliko odgovornost.

Psi se med seboj pogovarjajo predvsem z govorico telesa. Pes se tudi z nami pogovarja tako in denimo možu sporoča, naj se drži stran od njega, in če bi bil mož pes, bi razumel, da se psu ne sme približati in se mora umakniti od žene.

Ali ni to napaka moža, ki se ne sprijazni z dejstvom, da je pes gospodar? Če bi stal na varni razdalji, bi potem družina normalno funkcionirala?

Teoretično lahko, razen če se ne bi pes spomnil in možu začel postavljati še dodatnih meja, da sploh ne sme več v stanovanje. Ko bi meja obstala pri tem, da mož ne sme več k ženi v spalnico, in bi se mož sprijaznil, da zdaj pes spi v njegovi postelji, bi tak odnos mogoče lahko trajal. Vendar potem vedno lahko kaj pride vmes, pes je ravno pri obedu, pa gre mož mimo, in pes bo podivjal. Psi so različni, nekateri so napadalni samo ob hrani.

Ker so v otroštvu stradali?

Ne, imajo nenormalen čut za čuvanje hrane. Normalno razvit pes točno ve, da mu lastnik ni konkurenca pri hrani. Obstajajo normalne in nenormalne agresivnosti. Če greste po Tivoliju in vas napade neznanec, pa ga pes popade, je to normalna agresivnost branjenja lastnika. Ko ste v stanovanju in pride prijatelj, ki je tu že milijontič, pa ga hoče pes še vedno zgrabiti, je to pretirana teritorialna agresivnost.

Večini ljudi se zdi fino, če pes pride k njim, jim da taco, ali pa kar skoči v naročje in jih gleda globoko v oči. Zdi se jim taka romantična poteza. Če to dopuščate, pustite, da vam pes izraža svojo nadrejenost. Če vam da taco na nogo, preizkuša, ali boste sprejeli njegovo nadrejenost ali ne.

Če z gospodarjem ležita skupaj na kavču in gledata televizijo, je to že stanje pasje nadrejenosti?

Lahko, čeprav morate izvzeti primere psov, ki nimajo nobenih nagnjenj k prevladi. Pri teh je vseeno, če pa je pes nagnjen k agresivnosti ... Na misel mi je prišla lastnica kokeršpanjelčka, ki je bila pri meni in jo je pes trikrat pogrizel, in to občutno, saj je morala na temeljito šivanje roke. Kako se obnašata? Vsak večer pes zleze nanjo in skupaj gledata televizijo.

Razumem spopad, ko se pes z gospodarjem bori za njegovo ženo. Toda zakaj pride do spopadov v primerih, ko skupaj živita v paru gospodarica in njen pes?

Poglejte, imam primer gospodarice, ki je šla s psom na sprehod. Ko se je pes zaigral, ga je prijela za ovratnico, da bi ga odpeljala domov, takrat pa se je pes obrnil in jo pobesnelo pogrizel po roki. Pa sta živela s psom v sožitju.

Pes je zagrabil roko gospodarja - evtanazija?

Ne, prišla je k meni na posvet, vendar je potem ni bilo več nazaj. Ne vem, ali so se stvari uredile ali pa ni zmogla izvajati predpisanih ukrepov. Nikomur ne svetujem, naj psa kaznuje ali fizično obdeluje, ker so študije pokazale, da je to vse brez učinka. Spremeniti moraš svoj odnos do psa, moraš se začeti obnašati tako, da te pes spoštuje, da si mu nadrejen. Lahko psa pretepete, pa se bo potem ulegel na hrbet in podredil, ampak čez pet minut je lahko že v vašem naročju in spet on upravlja z družinskim življenjem. Ko zalaja, greste na sprehod, ko praska po vas, mu daste jesti, ko skoči na vas, mu vržete žogico, če gredo stvari tako, vsekakor vi niste šef skupnosti.

Ali se kdaj oglasi kmet, ki bi imel težave s psom čuvajem?

Ne, tega ni, ha-ha. Tam pokličejo lovca, če imajo težave. Pes običajno živi na verigi in sploh ne pride v družino. Če postane preveč popadljiv, ga preprosto zamenjajo.

Na kmetih ni težav z avtoriteto?

Ne, tam lopata zapoje.

Pri meščanskem družinskem psu je ena klasičnih težav, da se lastniki vrnejo popoldne in naletijo na dizaster, ko je pes pogrizel vse od kavča do tapet. Kaj se mu je zgodilo?

To je ločitvena tesnoba, kjer psi dobijo napade panike, ko so sami. Eni tulijo, zavijajo, cvilijo, drugi se pokakajo in polulajo, tretji se tresejo in lahko celo bruhajo, četrti grizejo predmete, za katere mislijo, da jih ločijo od lastnika, npr. vrata. Raziskave so pokazale, da psa žvečenje in glodanje pomirja. Lastniku je treba povedati, da gre za pravo bolezen. Velikokrat namreč narobe reagirajo in psa pretepejo, ko pridejo domov. Ker izgubijo živce, vendar to reč še poslabša. To je eden najtežjih bolezenskih pojavov, ki se zelo težko odpravi brez zdravil.

Kaj mu predpišete?

Zdravila za psiho, proti tesnobi, ki jih pes jemlje dalj časa, dokler se ne stabilizira, druga zdravila pa so pomirjevala, ki jih daje lastnik eno uro pred svojim odhodom, če ne more najti varstva. Najboljše je, če uspe najti začasno varstvo, vzporedno pa začne s terapijo. Psa je treba naučiti, da se v lastnikovi prisotnosti umiri in zrelaksira. Potem pa ga počasi privajati, da je najprej 3 minute sam v sobi, potem 5, kar lahko traja tedne in mesece, samo nikoli ne sme biti sam.

Potrebuje baby-sitting, pasji Sezam?

Ja, v Kinologu sem brala oglase, ko se ljudje ponujajo, da čuvajo psa, drugače pa poiščejo babico ali dedka, ali pa kakšno sosedo.

Kaj je razlog: popolna nesposobnost psa, da funkcionira sam, brez ljudi?

Podedoval je nagnjenje, ki se je razvilo. Pogosteje je to pri psih iz azila, pri takih, ki so zamenjali več gospodarjev. To stanje se lahko pojavi tudi v kombinaciji s strahom, fobijo zaradi zvokov petard in ob nevihtah. Kapljico čez rob pa doda lastnik, če se ne zna pravilno obnašati. Poslušajte, kaj ljudje radi delajo. Preden odidejo, se blazno poslavljajo od psa, se opravičujejo in mu razlagajo, saj bom prišel in ne vem kaj še vse. Tako, da je pes čustveno razrvan, ko pa pridejo iz službe, ga obilno pozdravljajo ali celo poljubljajo. Pri psih, nagnjenih k tesnobi, to pospeši bolezen.

Če se tako poslavljaš od psa, pomeni, da igra v tvojem življenju vlogo otroka.

Ja, samo tudi za otroka ni dobro, da mama joka z njim, ko odhaja. Včasih sem prav žalostna, ko vidim, da nimam uspeha, ker ljudje svoje težave prenašajo na psa. Ko so razdali pse Milene Močivnik, smo imeli za nove lastnike brezplačna predavanja o vedenjskih težavah. Ko sem jih vse razložila, so mi lastniki sami povedali, da pridejo domov in preprosto morajo psa objeti, četudi mu škodi. Pa sem rekla: "Se ne morete kontrolirati, če veste, da mu škodujete?" Ne morejo. Kdaj se zgodi, da prideš domov, pa te mož ne pogleda, otroci imajo svoje zadeve, pes pa priteče. In si vesel, češ, vsaj eden. Potem pa ljudje preveč tega psa navežejo nase, ko ga obremenjujejo s čustvenimi izlivi.

Kaj so poleg družinskih travm razlogi za obisk vaše psiho posvetovalnice?

To, da pes je iztrebke, da laja ...

Saj pes po naravi vendar laja?

Pomembna je količina, pri psu je normalno, da bo zalajal, če ponoči vstopi tujec v stanovanje. Če pa laja v tri dni? Vendar ponavadi sami ustvarimo to težavo. Mladiček pride k nam in zalaja. Mislimo si, kako je ta pes pameten: "Lačen je in me je opozoril!" Mu damo hrano. Psiček pa razmišlja: "Uuu, zalajal sem in sem dobil hrano." Drugič ga tišči lulat, zalaja, mi pa ga peljemo ven. Potem prinese žogico in pes zalaja, nam se še vedno zdi pametno. Zatem pride dan, ko nimamo časa, ali smo ravno na telefonu, pes pa laja in laja in skače po nas. Zdaj začnemo čutiti, da to ni več najbolj idealno. Poznam ljudi, ki se na sprehodu ne morejo ustaviti in pogovarjati s človekom, ki ga srečajo, ker pes neprestano laja in hoče naprej.

Ali ni enako pri otrocih?

Podobno, gre za vprašanje, kdo ima kontrolo: človek nad psom ali pes nad človekom. Otrokom postavljamo meje in v končni fazi predvidimo, da bodo enkrat odšli in sami obvladovali življenje. Pri psu pa moramo postaviti meje že mladičku, nato pa celo življenje ostati njegov oče, mama ali šef, zakaj on ne bo nikoli sam odšel iz družinskega krdela na svoje. Vi psa ne morete s silo podrediti, morate ga s svojim ravnanjem, s svojo govorico telesa prepričati, da ste spoštovanja vredni. Kaj spontano naredimo, ko pes začne skakati po nas, ko hoče našo pozornost? Z roko ga odrinemo. A pes ima naše roke za šape, psi se igrajo tako, da se s šapami dol tlačijo in praskajo. Kako pa volčja mama naredi v naravi? Obmiruje in umakne pogled. To je pomiritveni signal za drugega psa. Enako naj bi odreagiral človek. Roke k sebi, pogleda naj stran, dvigne glavo, nastavi bok ali ramo psu. In pes bo skakal, šel na drugo stran, toda mi držimo glavo gor, kot da bi bili vzvišeni, in pes bo prek naše govorice telesa ugotovil, da je boljše, da se umakne. Potem ga lahko pokličemo, rečemo sedi, da se umiri, in ga za nagrado pobožamo.

Kaj pa bolezni: ali pes dobiva klasične človeške bolezni, denimo alzheimerja?

Tudi pri psih lahko nastanejo v starosti patološke spremembe na možganih. Pasja demenca dejansko obstaja; a ne pri vsakem. Lahko se izgubijo, gredo skozi napačna vrata, ne spoznajo lastnika, lahko se kar doma polulajo, podnevi spijo, ponoči pa dobijo napade panike.

Se pojavljajo somatske bolezni kot posledice psihičnih travm?

To bi lahko rekli mogoče za vnetje želodca in črevesja. Imam primer psa, ki vsakič dobi drisko, kadar je v stresu.

Nekoč je veljala vera v pasji instinkt, ko se je žival izgubila in čudežno našla nazaj iz krajev, ki jih poprej ni poznala. Ali je ta lastnost pri mestnem psu ostala?

Če gredo psi sami od doma, bodo večinoma našli nazaj zaradi nosa. V mestu imate asfalt in izpušne pline, kar pomeni, da se vonjave težje ohranijo. Zato bo na podeželju večja verjetnost, da izgubljeni pes najde domov, kot v mestu. Imajo pa živali poseben čut za orientacijo. Zgodilo se je, da so se psi, ki so jih z avtom odpeljali stran, da bi se jih znebili, čez čas pojavili pred vrati. Nekateri pripisujejo psom nekakšne telepatske lastnosti. Tega ne moremo dokazati, je pa dejstvo, da pes velikokrat prebere naše razpoloženje iz govorice telesa. Že po kretnjah ve, kakšne volje smo, če smo živčni, se tudi bolj potimo. Pes to voha, ima nos, ki si ga ne znamo predstavljati: "On voha en gram soli, raztopljene v desetih litrih vode!"

Ali zato dobi takšno veselje do zastraševanja nekoga, ki se psov boji?

Ja, verjetno. Če bo bolj plašen pes videl človeka, da se sključi, in bo zavohal njegov pot strahu, bo ...

... kot da se v njem prebudi nekaj zlobe?

Izraza zloba pri psu ne bi uporabljala, ker dvomim, da tako daleč razmišlja.

Kako pes razume čas? Ko pride otrok s potepa domov, ga starši oštejejo in kaznujejo. Ko pa se pes vrne s potepa in ga gospodar kaznuje ...

... ne bo več prišel domov. Strokovnjaki pravijo, da imate sekundo, največ dve časa, da se odzovete na pasje dejanje.

Če psa dobiš med glodanjem mize, ga lahko kaznuješ?

Kazen kot taka ima pri človeku moralni pomen, ko se po njej skesaš in odločiš, da tega ne boš več delal. Dejansko naj bi imela kazen pri človeku in živali namen spremeniti vedenje. Kaj s kaznijo dosežemo? Največ to, da v tistem trenutku sprostimo sebe.

Vseeno, čisto banalno: psa zalotimo pri grizljanju mize in lop po riti.

Pes ne ve, da mize ne sme glodati, zato nima smisle, da uporabimo fizično silo. Psa učimo tako, da najprej to dejanje prekinemo z zunanjim dražljajem, bodisi zaploskamo ali cepetamo, rečemo šššššc!, in ko neha glodati ter nas pogleda, ga pohvalimo in mu lahko ponudimo žvako ali prešano kožo, da gloda naprej. On mora glodati, ima to potrebo, lahko ga pa naučimo, da bo namesto mize glodal kost. Če ga v tistem trenutku udarimo, kaj se zgodi? Lahko se bo začel bati roke, se nas izogibati, ali pa bo glodal takrat, ko nas ne bo. Če uporabimo nevtralen dražljaj, bomo psa odvadili brez frustracij.

Vzemiva težji primer odraslega psa pretepača. Ali zanj obstaja rešitev?

Pri samcih zelo pomaga kastracija ... Ha-ha-ha, ste pa tako pogledali, kot večina moških, ko to predlagam. Včasih ljudje istovetijo svoje živali s samim seboj. Kaj so ugotovile študije? Skoraj 100 % pretepačev je nekastriranih samcev. Spolni hormon pri agresivnih povzroči, da se pes hitreje razjezi, močneje razjezi in počasneje pomiri. Če ti takega psa kastriraš, mu pomagaš pri kontroliranju napadalnosti. Pri pretepačih je to zelo pametno, druga stvar pa je, da mi kot šef ali oče naučimo psa, kako se mora vesti v prisotnosti drugega psa. To je najlažje z oglavnico halti. Če uporabljamo kovinsko ovratnico in jo močno zadrgnemo, ko začne renčati, pes postane še bolj agresiven. Vsakič ko vidi drugega samca, dobi asociacijo na bolečino. Oglavnica halti je podobna konjski oglavnici, uporabljate jo lahko zelo nežno, pasjo glavo lahko obvlada tudi otrok, medtem ko vas cel pes vrže po tleh. To deluje tako, da ga oglavnica stisne narahlo čez smrček in ga pomiri. Prva grožnja je pogled. Ko hoče drugega samca razfršolat, bi ga najprej pogledal. S haltijem mu glavo obrnete na stran, s tem onemogočite, da bi grozil, po drugi strani pa tako na stran obrnjena glava za drugega psa pomeni pomiritveni signal. To je treba početi v nedogled, da bi sčasoma napadalnega psa umirili.

Ali je pacient v vašem tretmanu vedno le človek ali kdaj tudi sam pes?

Američanka Linda Tellington Jones je pred leti ugotovila, da s posebnim načinom krožne masaže dosežemo pomiritev živali. Razvila je razne oblike masaže, ki jih je poimenovala po živalih, recimo leopard. Izšolani terapevti po njenih metoda lastnike učijo, kateri način masaže in v kakšnem primeru ga bo izvajal na svojem psu. Pred dvema letoma je bila v Sloveniji, njeno priporočilo je bilo: dvakrat na dan po pet minut masiranja.

To spominja na oblike sproščanja.

Temelj te terapije je naučiti psa, da se sam sprosti. Poleg agresivnosti v družini je blazno pogost problem pasja hiperaktivnost; pes skače po lastniku, laja, ne uboga. To se razvije tako daleč, da lastnik psa sploh več ne obvlada. Krivi smo si sami. Ko mladiček pride v novi dom, najprej voha, potem mu postane dolgčas in skoči na nas. Mi ga vzamemo v naročje in ljubkujemo. Ko bo čez 6 mesecev prišel moker s sprehoda, bo spet skočil na nas, takrat pa bomo znoreli. Tega psa, ki ima vseskozi jezik zunaj in bega z očmi, je treba naučiti, kako se naj sprosti. Pes se ravna po tem, kar mu nudi okolje. Če skoči na vas in sprejmete igro, bo to počel še vnaprej, če pa na skok ne bo odziva, bo prenehal skakati. Pes ohranja vedenje, ki je nagrajeno. Ko bodo prenehale prihajati nagrade za nestrpnost in bodo začele prihajati za sproščenost, se bo spremenil.

Kaj so vaše igralne urice?

Imamo tečaje, kamor prihajajo ljudje z mladimi psi: psi se igrajo med seboj, medtem ko se z lastniki pogovarjamo, kako ravnati in učiti psa, tudi z modernimi metodami, kot je kliker, učenje na zvok klika.

Kako dolgo so pacienti pri vas v obravnavi?

Največkrat gre za enkratni obisk. Eni se ne vrnejo, ker so spoznali načela in rešili problem, drugih pa ni nazaj, ker vedo, kaj bi morali delati, pa tega ne zmorejo in očitno ne vidijo smisla, da pridejo še enkrat. Ena bolj vztrajnih pacientk je prišla trikrat. Nobenega smisla ni, da na primer jaz vzamem psa k sebi domov, ker verjetno ne bi imela istih težav z njim. Tip zdravljenja, da pošlješ psa k nekomu na prevzgojo, je absolutno neuspešen, ker potem, ko se pes vrne, gospodar ravna tako kot nekoč in vsi stari problemi se vrnejo. Izvor težav ni samo v psu, ampak tudi v človeku.

Kaj si pasji lastniki predstavljajo, da je največje zadovoljstvo psa?

Nekateri pripovedujejo, da radi psi kaj dobrega pojejo, drugi, da se gredo radi kopat v vodo, tretji, da je to igra z žogo. Presojajo po tem, kar mislijo, da so znaki zadovoljstva, da maha z repkom, da ima zadovoljen izraz na obrazu.

Pasja prijateljstva?

Absolutno, kdaj gre tako daleč, da bo šel pes raje s pasjo druščino in pozabil na lastnika, ki ga potem išče po Tivoliju.

Ali ni to najbolj naravno, družino je zdaj zamenjal s pasjim krdelom?

Ha-ha, ni čisto tako. V naravi volk ne bo nikoli zapustil krdela, da bi se pridružil drugemu krdelu, ali pa zelo redko. No, na koncu se pes vedno spet znajde v svoji družini. Pri svojem delu opažam, da bi vsi ljudje imeli radi lepo vzgojenega psa, nihče pa ne bi nič delal z njim. Ko psa dobiš, se moraš nekaj mesecev zelo potruditi - eden tečajnikov je to opisal s full time job -, da imaš potem 15 let mir. Običajen problem z vzgojo je ideja usmiljenja do psa. Koliko pisem dobim in telefonskih klicev: "Smo dobili psa najdenčka. Mi ga nismo nič mučili, ga nismo nič učili prostor in sedi, zdaj pa renči na nas in soseda je ugriznil, mi pa smo bili tako dobri do njega." Pes je vezan na svojo naravo, res je prišel v človeško družino, toda ta se mora spustiti na njegovo raven. Pokazati mu moramo meje; če tega ne naredimo, bo najbolj nesrečen pes sam: ne bomo ga več ven peljali, ker vleče na vrvici in dela sitnosti, ne bomo ga vzeli na pot, ker je tečen, vedno več bo doma in s tem postal živčen, na koncu pa ga bomo dali v azil ali odpeljali na evtanazijo.

Kakšni so konflikti med psi in otroci, je to spopad iz ljubosumja?

Otroka ima lahko pes za tekmeca. Težko rečem, da je to ljubosumje, ker ne vemo, kako to pes občuti, čeprav je videti res tako. Ko hočeš stisniti otroka, se vmes zrine pes. Lahko je ljubosumje, lahko je zaščitniška agresivnost. Pri živalih se izogibamo izrazov psiha, zato ker človek lahko pove, kako se počuti, žival pa nam ne pove, ampak o tem sklepamo prek njenega obnašanja. V živalskem svet tako običajno uporabljamo termin 'behaviour', ne pa 'psychology'.

Kaj so nerešljive situacije?

Kadar lastnik ne more spremeniti vedenja do psa, ločitvene tesnobe ...

Tukaj odpove človek, ali je kakšna pasja hiba neozdravljiva? Preganjanje mačkov?

Ravno to. To je res, če je prava plenilna agresivnost. Kadar pes na tiho ali z gonilnim laježem steče za živaljo in jo pokonča - to je praktično neozdravljivo. Preganjanje mačk, kadar gre samo tako daleč, da se pes ustavi, ko se maček postavi na noge in začne pihati, je ozdravljivo. Hud problem je, kadar ima pes žival za plen, steče za mačko in jo ubije, ali pa miško, ali celo otroka. Največ otroških smrti je bilo, ker je pes otroka zamenjal za plen. Otrokovo vedenje to ponavadi še pospeši, ko začne kričati in tolči okoli sebe, točno tako, kot se obnaša plen pred smrtjo.

Kaj je najboljša strategija, če vas pes napade?

Ponavadi najprej grozi, takrat je najbolje, da človek obmiruje in psa ne gleda v oči. Si z rokami zavaruje vrat, se obrne s pogledom stran in s kotičkom očesa spremlja psa. Redkokdaj bo pes napadel mirno stvar. Drugi princip je, da se počasi korak po korak umika nazaj in se po možnosti nasloni na kakšno steno. Pri otrocih svetujemo, naj se naredi ježka, se zvije in se naredi mrtvega. To je v praksi težko, ker ljudi zgrabi panika in začnejo bežati in vreščati. To psa še spodbudi k napadu. Nikoli pa ne smemo gledati psa v oči.

Ne zmaga tisti, ki ima močnejši pogled?

To je kot ruska ruleta, mislim, da imaš v spopadu iz oči v oči še manj možnosti kot pri enem metku od šestih. Če je majhen fifi, se bo spravil stran, pa tudi če te ugrizne v nogo, ne bo hudo, če pa pride orjak s 50 ali 60 kilami, bolje, da ne gledaš vanj. Eni so se hvalili, da so psa s pogledom pregnali, ampak jaz tega ne bi poskusila.

V živalskem svet se med isto vrsto vzpostavi hierarhija moči. Kako da kdaj korpulentna mrcina zagrabi malega psička, tudi če mu ta kaže znake vdaje?

Tako kot imate med ljudmi morilce. Velikokrat do boja sploh ne pride, če majhen pes leži na hrbtu. Ponavadi mali pes bevskne na velikega, potem pa pobegne. Ko veliki pes začne dirjati za njim, se mu film preklopi na plen in ga na koncu zgrabi in strese. Nagon plena je največkrat vzrok, da velik pes pokonča malega. Zato je tako pomembno, da lastniki majhnih psov ne držijo nad glavo, kadar se srečajo z velikim. Majhni psi potem mislijo, da so nadpsi, in ko enkrat lastnika ni zraven, začnejo bevskati in je po njih. Obstajajo pa tudi primeri psov, ki se jim strga film, ko zagledajo drugega psa, ne gledajo, ali je velik ali majhen, samo napadejo.

To ozdravi samo usmrtitev?

Takšni lastniki se pri meni konkretno še niso oglasili. No, evtanazija ni potrebna, psa pelješ na sprehod z nagobčnikom in na vrvici. Do stadija, da se psu film strga, ne pride naenkrat. To se ne zgodi, ko je prvič v življenju videl drugega psa. Lastnik je moral nevede ali neželeno to dopuščati. Morda ga je ostro cukal in zategoval z ovratnico, kadar sta srečala drugega psa.

Veliko sva govorila o napadalnosti psov, kolikšen pa je obseg plašnosti, ko se pes spremeni v bojazljivo srnico?

Ravno prejle me je klicala gospa, katere psička postaja vse bolj plašna. Vzroki so različni: fobije pred nevihtnim grmenjem, petarde, streli, strah pred ljudmi, pred drugimi psi, lahko se boji ljudi, a ne psov, lahko se boji samo psov, pa ne ljudi, lahko tudi obojih, strah pred novim okoljem. Tu ima velik vpliv socializacija psa, obdobje med tremi tedni in tremi meseci, ko je odprt za vse nove vtise in vplive okolja. Takrat bi moral spoznati vse: otroke, starce, krave, mačke, avto, vlak ... Ne da jih gleda skozi okno, ampak, da jih doživi neposredno. Težave zaradi slabe socializacije se dajo delno nadoknaditi. Še vedno pa je možnost, da je pes zaradi nagnjenja in okolja razvil te strahove. Takrat je ključen lastnik. In kaj vsi lastniki naredijo, ne da bi se zavedali? Psa ob prvem znaku strahu tolažijo. In kaj s tem sporočajo? Pravilno je, da se bojiš, kar boj se naprej, in pes se bo vedno bolj bal. Na koncu bo živčna razvalina. Zato je zelo pomembno, da človek psa ignorira, kadar ta pokaže znake strahov, ali ga poskuša razvedriti z žogico in s čim drugim, in če se pes zaigra, ga pohvali. Paziti pa mora, da ga po nepotrebnem ne izpostavlja. Če se pes boji drugih psov, ga ne bo vodil v gručo psov, ampak naj se zmeni z enim kužkom, da se gresta igrat na samo.

Ali pse zdravite proti plašnosti z zdravili?

Pri petardah bi pse mogoče uspeli desenzibilitirati čez pomlad in poletje. Na spletu in na zgoščenkah dobiš posnetke z raznimi zvoki, ki jih psu, ko relaksirano leži, predvajaš postopoma, od najmanjše jakosti navzgor. To lahko traja mesece in leta. Včasih je hitrejša pot, da psu v obdobju petard daješ zdravila proti strahu. Ljudje se običajno odločijo za lažjo varianto brez dela.

Kako globoko je pes vstopil v družino, ali je prevzel mehanizme otrok, ki odreagirajo z anoreksijo ali bulimijo?

O anoreksiji bi lahko govorili posredno, recimo v primerih, ko so psi po naravi slabi jedci. Takrat človek naredi takšnega psa, ker mu nudi vedno boljše in boljše stvari, da tega na koncu nima več s čim nadgraditi, in ga začne pitati z žličko. Gre za izvorni problem, da ko pes prvič odkloni hrano, mu gospodar ponudi nekaj drugega.

Nekoč so poznali primere, da je pes od žalosti nehal jesti, ko je umrl gospodar. Jih je sodobnost še kaj ohranila?

Na tako skrajne primere še nisem naletela. V takih okoliščinah velja sicer isto kot pri strahu, da se ga ne tolaži, ne boža, da se ga poskuša razvedriti.

Kako vpliva na psa to, da je obdan z brezmejnimi izlivi ljubezni in naklonjenosti?

Lahko zelo slabo vpliva, saj je ljubkovanje v volčjem krdelu znak podrejenosti; tam mladiči ližejo nadrejenega. Če psa ubogamo, ko hoče, da ga božamo, se pri nekaterih psih pojavijo vedenjske težave. Zato bi bilo dobro, da se ljudje že preventivno držijo pravil. Če ga hočejo pobožati, ga morajo najprej poklicati k sebi in ga pobožajo za nagrado. Psov ne smejo ubogati, ne da bi pes rekel - prosim. Prosim pri psu je to, da se na naše povelje usede pred nas in za nekaj sekund umiri. Takrat ga lahko pobožamo. Pes nas ne sme komandirati.

S pojavom rasno čistih psov je izginila poulična pasja ljubezen. Ali so to frustracije, ko pes celo življenje preždi, ne da bi sledil naravnemu ciklu iskanja pasjih ljubic?

To je spet oblika počlovečenja psa. Ljudje imajo tako in tako spolno življenje, volkovi pa živijo v krdelih. Dokler sta živa starša, se razmnožujeta samo oče in mati, ostali so nekako psihično kastrirani. Samice se ponavadi sploh ne gonijo, če pa se gonijo, ne pride do paritve, ker stara to kontrolira. Če se že zgodi brejost, lahko stara volkulja pobije mladiče, ali pa jih prevzame kot svoje lastne. Strogo je regulirano, ker se volkovi ne smejo razmnožiti prek mere, ker bi potem zmanjkalo plena. Volk je samo par dni na leto ploden, preostali čas moda ne proizvajajo semenčic.

Pri domačih živalih je drugače: samica se goni dvakrat na leto, samec pa je sposoben za paritev vse leto. Zaradi tega lahko zelo trpijo in zato so kastracije zelo dobre za te pse, ki nikoli v življenju ne dobijo možnosti, da bi skočili na psico, pa so vseskozi spolno vzburjeni.

Ali se ne razvije oblika pasjega naskakovanja ljudi?

To se lahko začne z urejanjem dominantnosti. S spolnim naskakovanjem pes velikokrat izraža nadrejenost. Pri ponavljanju pa se lahko nauči ejakulirati in potem se lahko tudi navadi onanirati.

Kako rešujete težave pasjega masturbiranja?

Bila je gospa s psičko, ki je to počela na njej. Tega ne smeš pustiti. Spet je v ozadju pomanjkanje avtoritete.

Ena večjih bizarnosti je, ko si pes izbere neki predmet in zaradi njega terorizira vse naokoli.

Posesivna agresivnost oziroma čuvanje plena. Moja pacientka je pripovedovala, kako je dedku padel kos kruha na tla, psica pa ga je čuvala 24 ur, tudi lulat ni šla, kazale je zobe, tako da se ji nihče ni upal približati, dokler ni na koncu lastnica pograbila metlo in z njo odstranila kruh. Takoj je bila psica spet normalna. Kariera te psičke se je začela, ko je sedem tednov stara zarenčala in gospodarici sta se ji umaknili.

Kaj je bil vaš najbolj nenavaden primer?

Psička se je igrala z devet mesecev starim otrokom. Klicala me je lastnica in rekla, da psica vali njenega otroka po tleh in ona ne upa ukrepati, da psica ne bi postala ljubosumna. Potem sva razjasnili vse pojme, da je ona mati otroka in da je v družinskem krdelu hkrati tudi mama od psice, ki ureja odnose v krdelu in zato lahko zahteva od psice, da ne vzgaja njenega otroka.