Ne bom odstopil!

Vas je presenetilo, da je svet KC predlagal vašo razrešitev, ni pa razrešil dr. Rodeta?

Ne, ker vem, da so bila pred sejo opravljena lobiranja s številnih strani, sam pa nisem lobiral. Člani sveta so natančno vedeli, da pri generalnem direktorju odločajo definitivno, pri strokovnem direktorju pa se odločitev o razrešitvi ne sprejema na ravni sveta zavoda, pač pa na predlog strokovnega sveta. Če bi svet zavoda lahko direktno odločal o moji glavi, bi me že odrezali. Tako pa akt o ustanovitvi KC politiki onemogoča nastavljanje ali odstavljanje strokovnega direktorja.

Svet KC vas ne more razrešiti, ker ste kar dvakrat dobili podporo strokovnega sveta ...

Trikrat.

Prvič naj se o vprašanju vaše razrešitve ne bi glasovalo, čeprav ste sami v javnosti trdili, da se je ...

Predlog sem dal na glasovanje, a so člani glasovanje zavrnili, češ da so mi podporo dali že na seji, ko sem predstavil odgovor na poročilo Končinove komisije. V formalnem smislu sem dobil podporo, ni pa se o tem glasovalo. Pozneje sta sledili še dve glasovanji. Pri prvem glasovanju 23. septembra je na vprašanje, ali obstajajo razlogi za mojo razrešitev, vseh sedem članov strokovnega sveta odgovorilo z ne, pri drugem glasovanju pretekli teden pa sem dobil podporo petih članov, dva pa sta glasovala za nezaupnico.

Boste kljub podpori strokovnega sveta odstopili? K temu vas s podpisi pozivajo predstojniki kirurških klinik, častni umik vam je predlagal dekan Medicinske fakultete ...

Takšno dogajanje naroda je parcialna stvar. Peščica zdravnikov se ne more sklicevali na mnenje celotne baze. V KC ni samo deset predstojnikov, ampak 3500 sester in 900 zdravnikov. Poglejmo torej, kaj si o meni misli celotna baza. Podpisniške akcije kažejo, da so naša zavedanja o tem, kaj je demokratično, popolnoma napačna. Na ministrstvu niso nikoli imeli posluha za rešitev problema vertikalizacije pristojnosti in odgovornosti. Gre za povsem isto stvar, ki jo je zahteval predsednik vlade: se pravi, da imam mandat za postavitev svoje ekipe.

Pa boste odstopili ali ne?

Ne bom. In to iz dveh razlogov: ker bi s tem posredno priznal krivdo in ker želim, da se zadevi z mizami pride do dna. Umetniški vtisi me ne zanimajo. Gre za to, ali je Arnež kradel ali ne. In ker nisem kradel, ne bom odgovarjal! Moti me, da se na lepem nihče več ne sprašuje o bistvu celotne zgodbe, se pravi, ali gre za odškodovanje javnega denarja, kolikšno je to odškodovanje in kdo je zanj kriv. Vsi, ki so pri poslu sodelovali, so skriti na varnem, o njih se ne debatira, ampak se govori samo o tem, kaj je naredila narobe stroka. To je zamegljevanje in odmikanje od temeljnega vprašanja. Alibi za dejanja se skuša iskati v stroki. Vendar še enkrat poudarjam, da stroka ni naredila nič narobe. Do takšnih afer sploh ne bi prišlo, če bi uvedli standarde glede nabav. V urejenih sistemih je država tista, ki pove, kakšni aparati, postelje ali operacijske mize bodo v bolnišnicah. Tega materiala ne kupuje vsaka bolnica posebej. Preventiva je tisočkrat boljša od kurative.

Se strinjate, da je bil posel z mizami škodljiv?

Brez dvoma je bila škoda povzročena, nisem pa si še povsem na jasnem, kakšna je bila njena magnituda. Na svetu zavoda je bilo rečeno, da te škode ni bilo za 600 milijonov tolarjev, ampak za okoli 230 milijonov. Dejansko škodo bo odkrila šele nadaljna preiskava.

Kako bi ravnali, če bi vi vodili posel z mizami?

O tem ne želim govoriti, ker posla nisem vodil. Nekateri strokovni direktorji mislijo, da sta posel in stroka zelo tesno povezana, zato si skušajo privzeti del pristojnosti generalnega direktorja. Sam nisem tega mnenja, zato sem se striktno držal samo svojih dolžnosti. Tudi na kolegijih generalnega direktorja o konkretnih poslih in pogodbah nismo nikoli razpravljali.

Dr. Rode je pred odstopom skušal krivdo za mize prevaliti na komisijo KC, ki je odločala o poslu, češ da je bil sam le podpisnik pogodbe. Ali verjamete, da so se posli peljali mimo njega?

On že ve, kako so stvari tekle. Kot generalni direktor je zagotovo odgovoren. Res se z vsemi podrobnostmi ne more ukvarjati, nedvomno pa mora imeti uvid v zadevo, še preden podpiše pogodbo.

Bi objektivno odgovornost pri aferi lahko očitali tudi ministru Kebru? Ne nazadnje je on tisti, ki bi moral poskrbeti za standarde in centralizacijo nabav po bolnišnicah ...

Pri načelu objektivne odgovornosti se odgovornost nikjer ne konča, ampak gre do vrha. Če bi jaz odstopil po načelih objektivne odgovornosti, bi moral o tem zelo resno razmisliti tudi minister. Vendar sam ne čutim krivde. Pravim pa, da hočem zadevi priti do dna in šele potem bom resno razmislil, ali še želim delati na tem delovnem mestu in v takem sistemu. Žalosti me, da se ogromno energije, ki sem jo vložil v delo strokovnega direktorja, obrača v negativno smer. Na četrtkovi seji strokovnega sveta me je najbolj prizadelo prav sprenevedanje in pozivanje k častnim odstopom. Krivde pri meni ni, zato ne bom odstopil.

Kako to, da je prva ponudba Maqueta o postopni menjavi miz (pet na leto) v začetku oktobra lani prišla na vašo mizo in je bila naslovljena na vaše ime?

Ko je ponudba prišla, me ni bilo v pisarni, ker sem delal na otorinolaringologiji pri prof. Žargiju. Pozneje sem jo odnesel na kolegij generalnega direktorja in jo predal ekonomistki KC, gospe Ševerkarjevi, ki jo je 7. oktobra prinesla nazaj in zavrnila. O vsem tem obstajajo zapisniki. Ker je ponudba pozneje izginila neznano kam, sem njeno vsebino videl šele 28. avgusta letos. Vendar ta ponudba sploh ni bila predmet obravnave ali pogodbe.

Končina trdi, da strokovni svet ni pokazal nikakršne racionalnosti, kajti ne le, da je bilo hkrati zamenjanih 27 miz v operacijskem bloku (čeprav je sam operacijski blok predlagal postopno zamenjavo), pač pa so bile zamenjane tudi mize na ginekološki in ortopedski kliniki ter na oddelku za maksilofacialno kirurgijo. Zakaj kot strokovni direktor niste izrecno navedli, da niste potrdili obnove teh dodatnih miz?

Poudarjam, da je tudi strokovni svet predlagal postopno menjavo in da predloga o obnovi dodatnih miz ni nikoli uvrstil v program prioritet. 27. januarja letos, ko je strokovni svet dokončno formiral prioritete, smo še vedno govorili le o 27 mizah za potrebe kirurške klinike in o letni anuiteti 70 milijonov tolarjev. V materialih, ki jih je februarja letos obravnaval svet zavoda, pa je bilo zapisano, da gre za postopno obnovo 28 miz v vrednosti 115,2 milijona tolarjev. Zdaj me vsi sprašujejo, kako da nisem bil pozoren na te številke. Seveda nisem bil, ker številk nisem pripravljal jaz, pač pa službe KC. Ta točka na seji sveta zavoda ni bila na široko obravnavana. Poročal sem samo o tem, katere prioritete smo določili.

Kdo in kdaj je torej v prvotni predlog za obnovo 27 miz vključil še obnovo miz na treh drugih oddelkih?

Tisti, ki je že 15. novembra lani podpisal pogodbo z Aico-medom. Nedvomno pa strokovni svet in strokovni direktor 27. januarja tega nisva vedela, kar dokazujeta tako zapisnik seje kot magnetogram. Če bi namreč vedela, bi o tem tudi govorila.

Ampak zakaj na strokovnem svetu niste razpravljali o številu in tipu miz? To vendar ni le finančno, pač pa tudi strokovno vprašanje ...

Saj smo govorili o številu miz. Vendar le o 27 mizah! Da bi pa govorili o tipu miz? Oprostite, to je pa too much! Če državni zbor odloča o budžetu MNZ, v katerem so previdena tudi sredstva za nakup policijskih avtomobilov, Pahor verjetno ne bo odgovoren, če bo policija kupila citroena namesto renaulta. Poleg tega smo na strokovnem svetu ves čas govorili o obnovi in ne o nakupu novih miz, torej smo lahko sklepali, da gre tip miz, ki je v KC že obstajal. O kakšnem tip miz naj bi torej govorili?!

V primeru operacijskih miz gre za potencialne potrebe petnajstih kirurških strok. Zakaj strokovni svet ni pridobil mnenj teh strok o njihovih potrebah po mizah?

Odločitev ne more biti odvisna od posameznikov. Vsak predstojnik klinike razmišlja takole: če bi vedel, da miza stane 30 milijonov, bi namesto tega rajši kupili gastroskop ali kaj drugega. S parcialnega vidika posameznega predstojnika je takšna logika razumljiva, z vidika celotnega zavoda pa je treba skrbeti za skupne potrebe. Seveda tudi sam natančno vem, kakšne mize potrebuje posamezna stroka, ampak še bistveno bolj natančno so s tem seznanjeni v tehnični službi KC. Vodja operacijskega bloka nas je iz leta v leto opozarjala, koliko miz je treba obnoviti. Zdaj nas sprašujejo, zakaj na ravni strokovnega sveta mize niso bile prioriteta vsako leto. Zato ker to praktično ni mogoče. Obseg sredstev za takšno obnovo je bil prevelik, zato so v ospredje vedno znova prišle neke druge prioritete.

Zakaj so se kupile enake mize za vse stroke? Nekateri kirurgi na Kliniki za ginekologijo menijo, da so nove mize za njihove potrebe bistveno preširoke ...

Na svetu zavoda je prim. Cerar rekel, da je splošno znano, da tovarna Maquet dela mize samo po naročilu. Zelo verjetno jim je neko naročilo propadlo in so mize prišle v KC.

Torej drži teza, da so bile mize prvotno namenjene v Kuvajt in ne v KC?

Ne vem. Sem pa to slišal tudi sam.

Kdaj ste prvič slišali za to, da je zamenjanih kar 38 miz?

V začetku avgusta letos, ko mi je telefoniral minister in me prosil, če mu lahko pošljem zapisnik 197. seje strokovnega sveta, na kateri smo razpravljali o uvrstiti obnove miz med prioritete. Keber mi je takrat rekel, da ima pri sebi dve različici zapisnika. Po faksu sem mu poslal želeni zapisnik. 18. avgusta je v KC prišla Končinova komisija in začela postavljati vprašanja o nujnosti in številu miz. Takoj ko je komisija odšla, smo šli v mojo pisarno in začeli pregledovati zapisnike strokovnega sveta in sveta zavoda, saj je članica Končinove komisije, Darja Hrast, izjavila, da če je bila pa nabava miz nujna, bi morali iti v rebalans proračuna KC. Pri tem pregledovanju smo za nazaj ugotovili vrsto stvari. Tudi to, da so bili nekateri zapisniki ponarejeni.

Končinova komisija meni, da bi z odločno intervencijo lahko tudi še januarja letos, kljub že podpisani pogodbi, zahtevali racionalizacijo nabave in omilili škodo, ki jo je utrpel KC. Zakaj niste v nobeni fazi odprli razprave o vsebini posla?

Kako le, če je strokovni svet šele 27. januarja mize dokončno uvrstil med prioritete, pa še takrat o dejanskem poslu nisem vedel nič.

Kaj pa marca, ko je postalo znano, koliko novih miz je montiranih ...

Kmalu za tem, ko smo bili obveščeni, da so mize montirane, je dr. Rode odredil interni nadzor. 12. marca se je že zgodilo ponarejanje zapisnikov. Če bi večkrat izražena intimna prepletenost stroke s poslovodstvom KC res držala, potem mi razložite, kako o celi stvari vse do 1. avgusta nisem vedel nič. Vedel nisem niti, kako poteka upravni nadzor in kakšni dokumenti so bili poslani Končinovi komisiji. Generalni direktor je sicer imenoval komisijo za sodelovanje s Končino, vendar v njej ni bilo niti enega predstavnika stroke. Skratka, vse se je igralo mimo nas. Nenadoma pa so se avgusta odločili, da bodo udarili po stroki?!

Sami ste izjavili, da vas je presenetila neverjetna hitrost pri zamenjavi miz, češ da ni bila upravičena. Zakaj niste začeli postavljati neprijetnih vprašanj?

Ponavadi se takšne spremembe vlečejo leto in pol, zato smo bili zelo veseli, ker je bila obnova miz končana tako hitro. Prim. Zajec nas je obvestil, da so za obnovo dobili dovoljenje ministrstva in urada za javna naročila. O tem nisem podvomil. Človek lahko intervenira le, če kaj sumi. Poleg tega je bila takrat moja glavna preokupacija sprememba delovnega časa v KC. O poslu z mizami nisem razmišljal. Če danes pogledam nazaj, si sicer mislim, kaj vse bi bilo mogoče narediti, ampak po bitki so vsi generali.

Končina meni, da bi moral imeti strokovni svet vsaj ekonomsko podlago za to, da se sploh lahko odloča o prioritetah, ker je od njegove odločitve odvisno, kako se bo porabilo 80 odstotkov sredstev KC ...

To je čista dezinformacija. Nimamo te sreče, da bi razpolagali z 80 odstotki od skupno 70 milijard tolarjev letnega budžeta KC. Ne razpolagamo niti z 80 odstotki od 900 milijonov tolarjev letnih amortizacijskih sredstev, saj z 20 odstotki tega denarja razpolagajo organizacijske enote, s 50 odstotki strokovno-poslovne skupnosti, strokovni svet pa razpolaga le s 30 odstotki oziroma 300 milijoni. Strokovni svet se je na januarja dokončno odločil, da se 100 milijonov tega denarja nameni za informatiko, 70 milijonov za postelje, 50 milijonov za respiratorje in 70 milijonov za operacijske mize. 70 milijonov se mi je za mize zdela sprejemljiva vsota. Pa tudi, če bi namenili desetkrat toliko denarja, bi bila vsota še vedno v okviru tistega, kar je po mnenju Končine za tak posel še sprejemljivo.

Ponarejeni so bili zapisniki sej strokovnega sveta, izginili so zvočni zapisi ... Zakaj niste poskrbeli za boljše varovanje?

Nikoli si nisem mislim, da bi moral poskrbeti za posebno varovanje. Šlo je za elementarno zaupanje. In ni res, da imajo dostop v ta prostor samo trije ljudje. Skozi ta prostor gre na stotine ljudi.

Če drži, da je Gregor Cerkvenik ponaredil zapisnik seje strokovnega sveta tako, da je v njem namočil stroko, češ da je podprla remont 38 miz, in to na podlagi ponudbe Aico-meda, se sprašujem, po čigavem navodilu je to naredil. Je povedal ime?

Ne. Izjavil je le, da mu tega nisva naročila ne jaz ne dr. Rode.

Eden naših virov pravi, da strokovni svet zapisnikov vseh svojih sej sploh ne dela in da Cerkvenik torej obremenilnega zapisnika ni ponaredil, ampak ga je napisal po spominu in se pri tem zmotil ...

Zapisniki se vedno delajo retrogradno. Če se je zmotil, potem se je zmotil večkrat, kajti ponarejen ni le zapisnik seje strokovnega sveta, pač pa tudi kolegija generalnega direktorja. Ne govorim o tem, da je Cerkvenik ponarejal. Pravim le, da je bil on odgovorna oseba, zadolžena za pisanje zapisnikov. Poleg tega je Cerkvenik pred osmimi ljudmi priznal, da sta 12. marca letos s prim. Zajcem za potrebne internega nadzora v KC "uskladila besedilo v izpisku sklepa", iz česar lahko sklepamo, da sta ponaredila zapisnik seje strokovnega sveta, ki je bila že septembra lani. Šlo je za načrtno ponarejanje dokumentov zato, da se za sporni nakup miz očrni stroka. Pa še nekaj. Minister je že 1. avgusta vedel, da obstajajo ponaredki zapisnikov, čeprav smo na strokovnem svetu ponarejanje odkrili šele 18. avgusta. Zakaj ministra nihče ne vpraša, kako je lahko že 1. avgusta vedel za ponaredek, če je bil ta ponaredek v arhivu moje pisarne, in zakaj ni takoj ukrepal? Ponarejanje je vendar kaznivo dejanje ...

Veliko zdravnikov v KC meni, da ste proti Cerkveniku s suspenzom in vložitvijo ovadbe ukrepali preostro, da ste ga torej potunkali zato, da bi si rešili lastno kožo ...

Bil sem pred zelo težko odločitvijo. Vendar je bila to edina odločitev, ki sem jo lahko sprejel, ker bi sicer vsa zadeva padla na stroko. Tega pa ne morem dovoliti. Kar naprej se me skuša vrniti na začetek zgodbe, čeprav s tem začetkom nimam nič, razen to, da sem na zahtevo generalnega direktorja na strokovnem svetu 24. septembra lani razpravljal o tem, ali bi za približno 70 milijonov, torej za enako količino denarja, kot je bila letno ocenjena za remonte, šli v nabavo novih operacijskih miz. Se pravi, da smo debatirali samo o tej načelni zadevi.

Zakaj ste to točko na sejo uvrstili izolirano od ostalih nabav, pod razno in brez gradiva?

Končinova komisija ta očitek navaja na podlagi falsificiranih dokumentov. Za verodostojne jih razglaša na podlagi podpisa in pečata. Vsi pa vemo, da je bil moj podpis le faksimile in da do pečata ni težko priti. Strokovni svet je vse očitke ovrgel na podlagi vsebine seje. Ali zdaj ne bomo zaupali niti ljudem, ki so na tej seji bili? Kot strokovni direktor kirurgije sem v strokovnem svetu sedel že, ko ga je vodil še Keber, in tudi takrat nismo prav nikoli obravnavali natančnih podatkov o nabavnih poslih.

Kar seveda še ne pomeni, da je odsotnost takšne razprave pravilna ...

Ravno zato sem na zadnji seji strokovnega sveta imenoval komisijo za oceno kriterijev, hkrati pa sem imenoval pravnika in ekonomista, ki bosta nadzirala potek investicij za prioritete, o katerih odloča strokovni svet. Doslej se mi takšen nadzor sicer ni zdel potreben, toda v luči te afere ... Na TV je bilo postavljeno vprašanje, kako daleč v preteklost naj gre raziskovanje dosedanjih investicij. Minister je odgovoril, naj se gleda tako daleč nazaj, kolikor daleč sega pravo. Ali povedano drugače: naj se pogleda samo tiste nakupe, pri katerih morebitne napake še niso zastarale. Jasno je, da so vse odločitve, ki so bile sprejete, ko je strokovni svet vodil Keber, že zastarale.

Če ste v tej zgodbi res povsem nedolžni, ne razumem, zakaj bi vas minister hotel žrtvovati?

Ker ga ne poznate. Med nama ni bilo nikoli velike ljubezni. Do prvega velikega spora je prišlo, ko je Keber kot strokovni direktor KC neodvisno od državno sprejetega sistema začel uvajati sistem po načelu denar sledi pacientu. To je vodilo v na hitro sklicano, nočno sejo strokovnega sveta, na kateri me je skušal odstraniti s funkcije strokovnega direktorja kirurgije, češ da ne izvršujem politike zavoda. Rešil sem se tako, da sem mu kot predsednik zdravstvenega sveta pojasnil, da sem mu na ravni države nadrejen in da se želim o zadevi pogovoriti z ministrom. Ker mi je Jereb dal prav, je Keber to zameril. Do druge zamere je prišlo, ko sem kandidiral za strokovnega direktorja KC, čeprav mi je Keber to odsvetoval. Ker sem bil kljub vsemu izvoljen, je skušal doseči, da bi svoj program uskladil s programom generalnega direktorja. Do največje zamere pa je prišlo pri referendumu o umetni oploditvi. Zdravstveni svet, ki sem ga takrat vodil, se namreč kljub neverjetnim pritiskom ni postavil na Kebrovo stran, ampak je ohranil avtonomijo, kar je pripomoglo k propadu referenduma. V zadnjem času pa sem se mu zagotovo zameril, ker sem kritičen do predlagane zdravstvene reforme. A kljub njegovi drži sam do Kebra ne čutim nobene zamere. Ravno obratno. Ob oblikovanju zadnje vlade me je Drnovšek vprašal, ali bi šel za zdravstvenega ministra. Ker se nisem želel odpovedati stroki, sem ponudbo odklonil, kot kandidata pa sem mu predlagal Kebra.

Kdaj sta se z ministrom zadnjič videla?

Predzadnjič avgusta v KC, ko mi je obljubil, da mi bo pokazal obe različici zapisnika. Takrat mi je rekel, da se zadeva za KC ne bo dobro končala, in dodal, da ve, da jaz s tem nimam nič. To je ponovil še enkrat sredi septembra, ko sva se spet srečala, ker sem mu osebno izročil svoj odgovor na očitke Končinove komisije.

Po častnem odstopu dr. Rodeta se je ves pritisk glede spornega nakupa miz usmeril na vas in strokovni svet ....

Saj pritisk že od samega začetka ni bil na Rodetu. Ena od iger je bila tudi v tem, kako Rodeta na čimlepši način potegniti iz godlje. Pritisk je bil usmerjen predvsem na stroko. Če se vprašam, komu je v interesu menjava strokovnega direktorja, se zadeva fokusira ....

... na Kebra, ker ima do konca ministrskega mandata le še leto dni?

Nedvomno.

Bodo izbrskali tudi očitek, da naj bi imeli zaradi sprejemanja podkupnin prepoved dela v Avstriji in Kuvajtu?

To pa odločno zanikam. Delal sem sicer v obeh državah, ampak nikjer nimam prepovedi dela.

Trn v peti niste le ministru, ampak tudi mnogim zdravnikom v KC. Verjetno veste, da proti vam zbirajo podpise ...

Dejstvo je, da z mano ni lahko delati, ker nisem vodljiv. Velikokrat naredim napake, vendar jih vedno priznam in mi je zanje žal. Moja jeza, ki je sicer znana, traja pet sekund. Nikoli ne vlečem nobenih zamer. Moj koncept dela za večino ni sprejemljiv. Držim se tistega, kar je napisano. Se pravi, da pridejo v službo, ko morajo, da ne odhajajo predčasno in da opravijo svoje delo. To so trde zahteve.

Člani ljubljanskega regijskega odbora za specialistično zdravstvo pri zdravniški zbornici pravijo, da je bil nakup miz s strokovnega stališča povsem zgrešena investicija in da strokovnemu vodstvu KC ne zaupajo več. Gre za direktno nezaupnico kolegov ...

Strokovnemu svetu in meni očitajo napačno odločitev za nakup 38 operacijskih miz, vendar še enkrat poudarjam, da strokovni svet te odločitve ni sprejel, ker smo vedno govorili le o 27 mizah. Prav tako nimam nič z investicijo. V strokovnem smislu pa je bila nabava miz za kirurško kliniko, kamor so bile te mize namenjene, nedvomno koristna. Prav tako ne sprejemam očitka, da bo nakup zavrl razvoj stroke. Kako lahko razvoj zavre investicija v višini 70 milijonov? Lepo vas prosim!

Ali ni čudno, da se je na afero odzval le odbor, ne pa celotna zbornica?

Vse z zvezi s tem odborom je čista manipulacija. Ljubljanski regijski odbor ima 29 poslancev v skupščini zdravniške zbornice. Prvega sestanka tega odbora se je udeležilo deset zdravnikov, pri čemer sta bila samo dva člana regijskega odbora, eden pa poslanec, tako da so morali sestanek ponoviti. V drugo se jih je od 29 poslancev sestanka udeležilo le 9, poleg tega pa je bilo tam še pet funkcionarjev zbornice. Na sestanku sploh ni bilo nobenega glasovanja, pripravili so le sklepe, s katerimi so skušali očrniti mene in strokovni svet. Gre za zlorabo inštituta zbornice za osebne namene, zato resno razmišljam o ustanovitvi nove zbornice. Zdravniki, ki delamo v javnem zdravstvu, zbornici prispevamo večino denarja. Vsak mesec moramo plačevati 6000 tolarjev članarine, pri čemer je članstvo obvezno, ker sicer ne smemo opravljati svojega poklica. Skrajno sporno je že zgolj obvezno članstvo, še spornejše pa je, da me zbornica, ki jo plačujem, napada, namesto da bi me varovala. Zato sem na vse organe zbornice poslal pismo, v katerem sem zapisal, da je takšno ravnanje regijskega odbora v neskladju z etičnim kodeksom, da naj se o tem izrečejo ustrezni odbori zbornice, hkrati pa sem tudi predlagal sprožitev postopka za razrešitev predsednika zbornice, mag. Bitenca.