"Zdaj je dejansko nevarnost, da se bo ta tretja sila razbila in da se bo LDS razcepila po liniji obeh polov. Ker na eni strani imamo Drnovškove korake, s katerimi se ne strinjam, na drugi pa drugi pol dela stvari, zaradi katerih me je malo sram. Ko je umrl Pučnik, niso hoteli sklicati žalne seje ..." Dr. Slavoj Žižek, filozof

Kaj menite o mentalnem stanju slovenske politike? Se strinjate s tezo Dimitrija Rupla, da ste vi tisti, ki ste kot ideolog Liberalno demokracijo Slovenije usmerili v levo?

Težko odgovarjam na taka vprašanja. Manj ko se s politiko ukvarjam, bolj sem predstavljen kot nekdo, ki, kot ste pravkar rekli, na tiho vleče niti. Zdaj bom nekaj rekel, pa vnaprej vem, da bo vzeto kot dvojna maska. Torej, ne vem, kaj vse usmerjam. Že šest ali sedem let se sploh ne ukvarjam več z našo politiko!

Razlog?

Ker je dolgočasna, ker se prav nič zanimivega ne dogaja. Do neke točke sem bil najbližje liberalnim demokratom. Potem me še LDS ni več zanimala oziroma me je nehala zanimati. Zdaj svoje politične usmeritve tudi ne skrivam. Dvomim o demokraciji. Zelo brutalno: nisem za demokracijo, sem politično, osebno na poziciji, ki bi jo danes označili za skrajno ilegalno levico, ki zastopa tudi teroristične ukrepe ... Najbrž bi me označili tako. In vsa stvar se mi zdi nekoliko smešna. To, uvodoma navedeno, lahko reče samo nekdo, ki sploh nima pojma o notranjih razmerah v LDS. Zanimivo je, da dokler sem bil še dejaven v LDS, sem bil zmeraj asociiran v t. i. desno strujo. Že leta 1991 sem razglašal, da bom zapustil liberalne demokrate, ko smo še s Pavletom Gantarjem in z Miletom Šetincem ustanavljali t. i. desno frakcijo. Zato je komično, kako se človek čisto nič ne ukvarja s stvarjo, potem pa nenadoma zve, da je on tista siva eminenca, teoretska glava hobotnice. In te govorice, to, kar ste rekli, samo potrjujejo moj sum glede vseh teh raznoraznih zborov.

Kakšen je ta vaš sum?

Torej, če se postavim v zelo naivno pozicijo: sem zunaj politike in objektivno ne morem presojati zadev. Lahko presojam edinole, ko gre zame. Sebe namreč poznam. Če kdo trdi kaj o meni, si lahko misli svoje, saj vem, kaj delam. In če kdo o meni trdi, da sem uradni ideolog, mu lahko rečem: "Ali veste, koliko sem imel do lani plače? Veliko manj kot vi." Imel sem minimalno plačo. Šele lani se mi je relativno normalizirala. Je pa še vedno med 200 in 300 tisoč. Tako, da sem dobesedno potisnjen v tujino, ker tukaj ne bi zaslužil niti za preživetje. Zato je hecno: človek se drži zunaj, se poskuša čim manj ukvarjati s stvarmi, pa se vedno znova pojavljajo te zgodbe. To kaže na popačenost prostora in na nepoznavanje.

V Sloveniji nastajata dva zbora, dva civilnodružbena foruma, Forum 21 in Zbor za republiko. Zdi se, da polarizirata slovenski politični prostor veliko bolj, kot je bil polariziran prej.

Zame je to zloraba pojma civilna družba. Govorim o obeh. Ponavljam, kar sem zapisal že v Delu, najboljša metafora je Eschlerjev vizualni paradoks: "Ena roka riše drugo." In zares, raison d'etre Kučanovih krogov je: "Pa saj bi se umaknili, ampak moramo preprečiti, da pride Janša na oblast." In pravi raison d'etre ljudi okoli Janše: "Če ne bi bilo Kučanovega klana ali te kontinuitete, bi bili že normalna demokracija." Se pravi, drug drugega legitimirajo. Zdaj bom zares bolj stalinist in bom spomnil na znameniti Stalinov odgovor, ko so ga leta 1927 ali 1928 vprašali, katera deviacija je slabša, leva ali desna. Stalin je rekel, obe sta slabši. Če me vprašate, kaj je slabše, Forum ali Zbor ... Oba sta slabša. Oba delata natančno nasprotno od tistega, kar govorita. Delata samo s svojimi govornimi dejanji. Pridigata, da se je treba izvzeti iz strankarskih sporov. Nadpolitična patetika, vsi pošteni ljudje se morajo zbrati in povedati svoje mnenje, skrb za Slovenijo in tako naprej.

Oba, nasprotno, s svojim načinom nastopanja ustvarjata napol ..., ne, ne obtožujem ju udara, ampak rekel bi, da ustvarjata intelektualno-politične izredne razmere. Oba glede na svojo vlogo povečujeta nezaupanje v normalne demokratične mehanizme. Nič nimam proti temu, da se kdorkoli zbere in ustanovi politično stranko. Na živce pa mi gre, če ustanovi stranko, ki noče biti stranka, ampak hoče biti nekaj več. Tukaj so, če hočete, prave sile kontinuitete. To spominja na konec osemdesetih let, ko se je partija umikala, fraza pa je bila zmeraj ista: "Saj pluralizem, ampak, ali se moramo res iti to strankarsko, ali ne bi raje našli kakega nadstrankarskega foruma vseh poštenih ljudi, kjer bi se zbrali vsi, ki nam gre za Slovenijo?" To je bila ideologija SZDL!

No, Zbor za republiko je v vabilu napisal, da bi bil povolilna koalicija ...

Potem pa so še toliko bolj čudni. To, kar me je zmotilo, je, da nasprotnik ni označen kot levica, ampak kot nekaj patološkega. Kot sami veste, porajajo se fraze kot: nima pojma o civilizaciji, nima pojma o demokraciji, vulgarni liberalizem, korupcija ... Hkrati pa trdijo, da je prostor za vse. Kaj naj zdaj jaz, nekdanji simpatizer LDS, storim? Naj pridem tja dokazat, da nisem korumpiran, ali kaj? Zdi se mi absurdno. Z okarakteriziranjem sami nogirajo dialog. In zato zdaj moj popolnoma umirjen predlog: "Ne polemike, ignorirati jih je treba."

Kaj menite o slovenskem političnem prizorišču? Ljudeh, ki se v Sloveniji ukvarjajo s politiko? V bistvu že petnajst let gledamo iste ljudi.

Torej, sam sem že povedal, zakaj me ni zraven. Ker nočem biti!

Takšnih je očitno veliko?

Morda vas bom presenetil. Kar mene moti, ni preveč strankarskega, ampak premalo. Kar pogrešam, je jasna strankarska politika. Da nekdo ne reče, jaz nisem nekaj več, nisem nadstrankarski, ne zastopam abstraktnih interesov naroda, ampak zastopam to in to strankarsko opcijo, ki se po tem in tem razlikuje od drugih opcij. Skratka, moj osnovni paradoks je v tem. Moj trenutni nasprotnik, Tine Hribar, je enkrat dobro opozoril na dvoumnost krščanskega gesla "Vsi ljudje so bratje". Sliši se široko. Vsi ste vključeni. A hkrati ima zelo totalitarno ost - "Vsi ljudje so bratje - v Kristusu". To hkrati pomeni, da tisti, ki ni z mano v Kristusu, ni moj brat. Še več, sploh ni človek. In to je nevarnost vključujočih form "pri nas je prostor za vse". Pomeni, tisti, ki ni pri nas, je sploh zunaj! To je nevarno. Zato prava logika dialoga ni "pri nas je prostor za vse", ampak "moja opcija je ekskluzivna; si z mano ali pa si proti meni". Ob tem ti seveda hkrati dopuščam, da si proti meni, zunaj. Paradoks je v tem, da problem Slovenije niso ekskluzivne opcije, še premalo je tega, ampak to, da vsi pretendirajo na vsevključujočo celoto. Vsi bi radi nadstrankarsko družbo dobrih ljudi, ki jim gre za blaginjo Slovenije. Družbo poštenjakov! Mene je pač po naturi strah poštenjakov v politiki. Kajti izkušnje kažejo, da kadarkoli se moralizira politika, je resnica vedno nasprotna, da se skrajno politizira morala.

Ampak v Sloveniji se že ves čas, vsaj zadnjih deset let, v politiki ravna po načelu "Kdor ni z nami, je proti nam".

Ne vem, ali je tako jasno. Če pogledamo razvpito LDS. Kar me je do neke točke privlačilo, je bilo to, da ni šla v ta okvir. Da je motila. Točno se ve, na kateri ravni je Kučanove ljudi motilo, da so ves čas poskušali nekaj intrigirati, narediti razliko med tistimi, ki so bili zdrav del LDS. Zanimivo, kako oba pola, ta nadstrankarska pola, jaz pa bi jima rekel primitivno predstrankarska, poskušata v LDS narediti razliko med korumpirano LDS in neko pravo LDS. Za ene bi bil zdravi del bolj levo, za druge pa tista Drnovškova linija in ne linija teh ZSMS-jevcev. To pomeni, da je LDS moteči element.

V tem smislu je bil pomemben združitveni kongres. LDS je takrat uspelo nekaj edinstvenega. Zbrala je liberalni del pomladnikov in liberalni del ZSMS, ki so ga pomladniki imenovali znotrajpartijska opozicija. Prvič je nastala grupacija, ki se je distancirala od drugih, ne več kontinuiteta, ne več pomladniki. Zato je LDS trn v peti. Zato je to del neke kulturne konstelacije, kjer je tudi cela sfera kulture trn v peti, torej od Laibacha do gledališča, likovnikov ... Težava ni v tem, da smo polarizirani, težava je v tem, da se vsiljuje uradna polarizacija, v tem primeru Forum proti Zboru, in da oboje nekaj združuje - zbrisati tretjo silo.

Spomnite se, kaj je bilo konec osemdesetih let, eksplozija množične energije ...

... govori se o kritični masi ...

Kje so bile takrat kritične mase? Ne pri Novi reviji, ampak v panku in v Odboru (Odbor za varstvo človekovih pravic, op. p). Prvo leto in pol je bil Odbor brez stika z Novo revijo. In če pogledate prve odzive novorevijašev na Bavčarjev Odbor, so bili zelo jasni: znotrajpartijska opozicija, ne nasedite na to.

Se pravi, ves čas gre za vsiljeno polarizacijo?

To trdim. Polarizacija, ki se zdaj vsiljuje, je lažna. Oba pola združuje to, da hočeta zriniti tisto tretjo silo, ki jo je po svoje - zato sem bil tudi njen simpatizer - zastopala LDS. Zdaj je dejansko nevarnost, da se bo ta tretja sila razbila in da se bo LDS razcepila po liniji obeh polov. Ker na eni strani imamo Drnovškove korake, s katerimi se ne strinjam, na drugi pa drugi pol dela stvari, zaradi katerih me je malo sram. Ko je umrl Pučnik, niso hoteli sklicati žalne seje ... Torej, do Pučnika nisem gojil nobenih političnih simpatij, ampak bodimo resni. Bil je ena redkih figur, drugače od vseh drugih pomladnikov, ki so bili neke vrste plačana dvorna opozicija, on pa je bil disident do konca! No, človeka je bilo takrat malo sram.

Kakšna je torej napoved za LDS?

Da je nevarnost resna. Da bi se lahko zgodilo, da bi izgubili edinstveno identiteto, ki jo je LDS poosebljala s svojim obstojem, torej to laž delitve na kontinuiteto in pomladnike.

Se pravi, da se strinjate s tezo, da je LDS podjetje, da ni stranka?

Tega nisem napisal, ampak je bilo napisano v anonimki. Ali obstajajo povezave z gospodarstvom na robu ilegalnosti? Če vprašate abstraktno, ne vem. Najbrž, ker se to lepi na vsako vladajočo stranko. Da pa LDS ni mogoče preprosto zreducirati na to, je tudi res.

Je mogoče zelo preprosto reči, da je LDS politična stranka, ali pa, tako kot včasih trdi prvak opozicije, da je to zbor ljudi, ki so skorumpirani?

Ja, s tem je težko polemizirati. Veste zakaj? Zato, ker se trditev pojavlja vsaj od leta 1993/94, ko so ljudje, ki so jo zdaj spet pogruntali, bili ne samo polno integrirani v LDS, ampak so že pred tem z istim orožjem napadali LDS. Se spomnite časov, ko se je Demokratska stranka odcepljala od Demosa? V času Hita, ko so govorili, da je LDS čisto korumpirana? Spominjam se, ko so Bavčar, Janša, Rupel, vsi družno, razglašali, da je LDS enako korupcija. Poglej, poglej. Štiri mesece pozneje sledi na Bledu združitveni kongres. Ves čas me je mikalo zlobno vprašanje, kaj se je zgodilo. Ali ste obrekovali ali ste se pustili skorumpirati? Zato jih ne morem jemati resno. Isti ljudje, ki so takrat LDS očitali korupcijo in so se nato pred desetimi leti pridružili stranki, so zdaj spet ugotovili, da je to korupcija. Na podlagi svojega skromnega znanja lahko ugotovim, da v zadnjih nekaj letih kakega večjega premika v LDS nisem zasledil. Če je korupcija v LDS, potem je zadnjih deset let. Zakaj pa so se ti ljudje na neki točki priključili LDS? Ne morete reči, da so to ugotovili šele zdaj, ker so to trdili že prej. Če sem nekoliko zloben: ali so nenadoma ugotovili, da so bile njihove obtožbe lažne, ali kaj?

Nikoli niso nič rekli ...

Ja, to pravim. Kar se tiče vseh teh kulturnikov, me mika skrajno vulgaren pristop. Pa dajmo, naredimo enkrat to skrajno primitivno, pedagoško recenzijo. Pa poglejmo finančno stanje vseh teh intelektualcev, tistih, ki se jim očita, da so pri LDS, in onih drugih. Pa si oglejmo, kdo je dobil državno stanovanje, koliko podpore dobijo za objave knjig, doma in na tujem. Pridemo do popolnoma absurdne situacije, da imamo v Sloveniji skupino okoli Nove revije, ki se predstavlja kot opozicija proti toku. In paradoks - spet je ta opozicija finančno daleč najbolj podrta od oblasti.

Ali oblast torej financira lastno opozicijo, imamo plačano opozicijo?

Take radikalne teze ne bi postavil. No, bilo pa bi dobro narediti nekaj vulgarnega. Pogledati izdaje v tujini, koliko so stale državo in kakšen je bil odmev v tujini. Po tem se zelo enostavno meri. Lahko je izdati knjigo v tujini, vsak jo lahko.

Problem je, ali se kupuje?

Ja, ali se kupuje in ali zaživi. Ne gre le za komercialni uspeh, ampak za odmev. Če se s te plati lotite slovenskih kulturnikov, boste z zelo grobe strani kaj hitro ugotovili, kdo obvladuje državne aparate, kdo dobiva denar. Videli boste, da tam vladajo čisto določena razmerja moči. Imamo isti paradoks, kot je bil stari samoupravni: če si hotel biti malo disident v starem režimu, je bil odgovor partije: "Ja, pa saj, če si kritičen, moraš biti vedno z nami. Saj smo mi vedno kritični." Torej, imeli ste oblast, ki se je legitimirala kot najbolj kritična do obstoječega. Tukaj imamo nekaj podobnega. Imamo skupino, ki je hegemon v kulturi. Legitimira pa se kot kritična vest družbe. To je absurd. Še en indeks bi bilo zanimivo narediti: seznam nagrad v kulturi. Prišli boste do zelo zanimivih ugotovitev, da so isti ljudje, ki nagrade dobivajo zdaj, te dobivali že prej.

Tudi v prejšnjem režimu?

To niso skrite stvari. Tako je pač tudi partija igrala neko svojo igro.

Kako bi to poimenovali? Je to sprenevedanje teh ljudi, ki se gibljejo v krogu Nove revije?

Ne, ne uporabljam psiholoških kategorij, kako oni to doživljajo. To je njihov problem. Gre mi za to, da se stvari jasno poimenujejo. Kultura ni nevtralno polje. V kulturi so grupacije, ki vladajo, in grupacije, ki životarijo. Trdim, da so tiste, ki životarijo, naredile veliko več za kulturo in prepoznavnost Slovenije in slovenske kulture v tujini kot tiste, ki imajo tako rekoč od države potrjen monopolen položaj.

Če se vrneva h ključnemu, povezavi kulturniške elite s politiko, zdaj očitno to poteka prek Zbora za republiko?

S tem nimam težav. Po mojem je težava v tem, če se hočejo ukvarjati s politiko, naj se ukvarjajo, moti pa me, kar se je že pred leti začelo s Forumom za kulturo pri socialdemokratski stranki, "da hoče biti zraven, hkrati pa nekaj več". To je izraz nezrelosti. Pri vsej tej sodobni polarizaciji me skrajno moti dvoznačnost. Ta je simptom vsega. Nesmiselna dvoznačnost. Očitek LDS: po eni strani ste leninisti, protidemokratski, sploh niste pravi liberalni demokrati, po drugi strani pa je to skrajni liberalizem, prodali bi nas Zahodu. Očitek LDS, da je ekstremno bivši, hkrati pa še preveč ekstremno odprt Zahodu.

To me, se opravičujem, še preveč spominja na stare totalitarne manire, ko si moral v nasprotnika projicirati dva nasprotna pola. Tako je bila že za Hitlerja temeljna poteza sovražnika "plutokratsko-boljševiška zarota". Hkrati komunisti in Wall Street. In za Stalina je bil sovražnik "trockistično-imperialistični blok". Torej, Trocki, permanentna revolucija, skrajna levica. Pa ameriški špijoni. Zdaj opažam isti model, da je nasprotnik neki stari skriti levičar, sočasno pa neki skrajni liberalni kapitalist. To pomeni, da so razlike, s katerimi imamo opraviti, navidezne, da se politični prostor sploh še ni normalno strukturiral. In LDS, ob vsej svoji inerciji in ne vem še čem, je edina, ki je še razmeroma blizu normalni strukturaciji političnega prostora. Niti Zbor niti Forum v bistvu notranje še nista prišla do nastanka strankarske politike.

Zbor za republiko je na javni tribuni zbral prvake vseh desnih strank in ni zanikal, da bi jim pomagal pri oblikovanju vladajoče koalicije od zunaj, Forum 21 pa dosledno, od nastanka, razlaga, da ni stranka ...

Po mojem oboji blefirajo. Prvič, tudi v Zboru so hkrati poudarjali, da so predstavniki vseh parlamentarnih strank, da so odprti do vseh. Po drugi strani pa, če berete proglase Foruma, je dovolj jasno, v čem vidi nevarnost, da bi zaradi tega, kar Forum percipira kot slabost LDS, zmagala desnica.

Ali vse te civilne iniciative govorijo o tem, da politične stranke niso dovolj razvite?

Najboljšo diagnozo za ta primer daje konservativni pesnik William Buttler Yeats, in sicer gre za diagnozo sedanjika. Angleških besed se ne spominjam natančno, v prevodu pa gre nekako takole: "To je bedna doba, v kateri so dobri ljudje brez strasti, zli ljudje pa je imajo še preveč." To se zdaj dogaja pri nas.

Če pogledamo naše politične stranke, se zdi marsikaj nekoliko zmedeno. Imamo ZLSD, ki je povezana s kapitalom, pa SDS, ki je spremenila ime, da bi se približala konservativni opciji ...

To je dejansko zapleteno. Imamo Združeno listo, ki je po eni strani menedžerska, po drugi stranka sindikata. Imamo socialdemokratsko stranko, ki je konservativna. Ta paradoks se kaže na več ravneh. Vem. No, potem se LDS očita levičarstvo. In da je stranka skorumpiranih. Glede tega sem malo bolj pesimističen. Mislim, da smo v tem delu že v Evropi in da se taka zmeda dogaja tudi po Evropi. Na tej točki nas ne sme biti preveč sram, da smo Slovenci. Danes je dejansko "Tretja pot" socialdemokracije prevladujoča stranka velekapitala. Če hočejo konservativci sploh priti na oblast, se morajo populistično sklicevati na delavski razred. Torej paradoksalno so konservativci tisti, ki se bolj kot levičarji sklicujejo na interese delavcev. Ni naključje, da se najbolj neposredno na delavski razred sklicuje t. i. novi populizem, torej Haider in Le Pen, ki si v rasistično obarvani obliki upata nagovarjati delavce: "Vi ste izkoriščani!" Se pravi, da se strinjam z vašo diagnozo. Ampak ne mislite, da je to samo v Sloveniji. Zmeda je vsesplošna.

Kaj pa SLS, zdi se, da propada?

To je zato, ker je ves čas hotela kompromisirati. Če primitivno rečem, sedeti na dveh stolih. Ampak dejansko me sprašujete stvari, ki jih od blizu ne poznam. Torej, ne berem časopisov, ne gledam televizije. Nimam televizorja. Gledam filme. Sem edini človek, ki ga poznam, razen še enega, pa ga ne bom izdal, ki ne gleda televizije. In to je moje osnovno razburjenje. Upam, da se to v podtonu članka opazi: "Hočem biti zunaj - kaj ste se zdaj spravili name?" Nobenemu nisem nič hotel. Lepo sem vegetiral. Zdaj pa so se nenadoma spravili name, da sem usmerjal LDS v levo.

Bi kot psihoanalitik upali narediti psihoanalizo slovenskih politikov? Psihološke profile?

Ne, ker dvomim, da ima to smisel. Ker psihopatološka struktura je lahko na delu v politiki, ki nima nobene zveze s profili politikov. Na primer stalinizem. V primitivni, klinični kategoriji se da reči, da je bil stalinizem perverzen fenomen. Ne v pomenu - delali so grozne reči. Gre za strogo klinično definicijo. Perverzija pomeni, da se instrumentaliziram kot orodje užitka drugega. To ne pomeni, da so bili vsi stalinistični politiki kot individualne osebe perverzneži. Je jasno, kdo je bil histerik, kdo psihotik. Od blizu vzeto dejansko ni bil perverzen nihče, mogoče Berija, samo malo. Hruščov je bil neke vrste histerik, Stalin je bil bliže paranoji. Torej mora biti neposredna analiza. Eno je struktura samega političnega polja, ki jo predstavlja neka politična opcija. Drugo pa je individualna patologija.

Kakšna so vaša predvidevanja za letošnje volitve? Kdo bo zmagal? Verjetno bo LDS izgubila svojih 37 odstotkov?

Da, verjetno. No, moja težava je v tem, da ne obvladam polja. Če bi abstraktno vprašali, bi seveda rekel, da bi si bolj želel, da bi zmagala LDS kot pomladni blok. Hkrati pa me skoraj mika, da bi lahko rekel, da bo nekdo jasno zmagal. Kdorkoli že. Zato sem bil tudi od nekdaj za večinski sistem. Kajti rad imam, da nekdo jasno prevzame oblast in potem brez izgovora odgovarja.

Da je položaj čist?

Ja. Imaš oblast in ni izgovora. Si za to odgovoren. Bojim pa se, da bo spet taka blokirana situacija, kjer bodo vsi zvračali krivdo drug na drugega. No, v tej bedi ne vem, kaj bi bilo bolje. LDS. In še eno skrivnost vam izdam: že skoraj deset let nisem volil!

Ravno sem vas hotela vprašati, ali boste šli na volitve!

Mah, kje pa! Kje pa imam čas za to. Minute filma ne dam za volitve.

Liberalni demokrati naj bi imeli največje težave prav s tem, kako spraviti ljudi na volišča ...

Sočustvujem z njimi. Globoko sočustvujem. Kaj naj drugega rečem. Globoko sočustvujem in želim jim vse najboljše. Jaz pa si ne bi pustil vzeti gledanja filma. Tri minute dobrega filma mi pomenijo več kot usoda Slovenije! Če že hočete. Zato me tako zabava in je moja reakcija na vse te govorice, da vlečem niti, takšna. Ampak skoraj me mika, perverzno, da bi se povezal s kakim biznismenom v stilu: "A veste, jaz sem tisti, ki drži vse niti. Dajte mi nekaj milijonov dolarjev, vi, ki ste jih skrili v svojih udbomafijskih skladih za neke teoretske aktivnosti." Da bi to unovčil.

Glede na to, da naj bi bili uradni ideolog LDS, bi lahko imeli vse to že urejeno ...

Zato pa me sploh vse skupaj zabava. Ker če bi bil ideolog LDS, bi to pomenilo, da sem nekdo, ki je razdelal neke splošne ideološke premise. Tako mi ni čisto jasno, pri čem sem. Politični teksti, kolikor sem jih v zadnjih letih napisal, so si prizadevali za rehabilitacijo Lenina, rehabilitacijo Marxa, šlo je za dvom v demokracijo, za antikapitalizem in seveda kritiko liberalne demokracije, ne naše, ampak kot prevladujočega modela.

No, dobro, iz tega se lahko izpelje ultraparanoiden sklep, da sem jaz tista resnica. Liberalna demokracija se samo dela, da je, v resnici pa so to marksisti-leninisti, ki držijo niti, in jaz sem njihov ideolog. Že spet. Če kdo tako misli, mu ni pomoči. Ker ne vem, kaj naj rečem. Zdrava pamet mi govori, da če bi bilo to res, bi liberalno demokracijo moralo skrbeti, da se to ne bi razvedelo. Saj če se govori o silah kontinuitete, to so vedeli že komunisti ... Me je kar sram govoriti tako; če bi bilo res, kar pravijo, bi se morda strinjal s pomladniki. Na neki ravni se je treba odločiti. So situacije, kjer se da kaj narediti, so situacije, kjer se ne da. Mislim, da je zdaj najbolj pravilno držati se ob strani.

Torej ne biti dejavno zraven?

No, kritično analizirati že. Ampak karkoli človek zdaj naredi, prispeva k praznemu spektaklu, ta pa me ne zanima. In zares se čudim. Zdaj bi lahko postal paranoiden: le kakšno igro igrajo ti pomladniki? So plačani od Kučana ali kaj? Kajti če gremo v paranoidni logiki do konca, če bi bil pomladnik in če bi pomladniki mislili resno, karkoli že mislijo, bi rekel: kaj pa bo, če se aktiviram? Saj nekaj vpliva verjetno imam, ne? Ali ni torej bolje pustiti Žižka pri miru in od časa do časa javnost opozoriti: ali vidite, še on se distancira od LDS.

To bi bilo normalno.

Ja. Zdaj pa, kot da bi hoteli, da se angažiram. No, in če bi šli naprej s pomladno logiko, bi se vprašali: komu pa je v interesu, da pomaga LDS? To je ta čudna slovenska situacija, ki me, kot rečeno, v osnovi izjemno dolgočasi.