"O etičnosti delovanja vlade in ministrov si lahko vsakdo sodbo ustvari sam, saj kodeks ni predvidel telesa, ki bi o tem razsojalo." - Gregor Virant

Kako je kaj Zoran Janković? Sta se na kakšnem družinskem srečanju pogovorila o njegovi razrešitvi?

Zoran Janković je mož moje sestrične. Občasno, vendar zelo redko, se srečujemo ob kakšnih družinskih priložnostih. Njegove menedžerske dosežke spoštujem.

Kaj pa menite o njegovi razrešitvi?

O tem se nikoli nisva pogovarjala. Razrešitev je odločitev lastnikov in posledice, dobre ali slabe, bodo padle nanje. Se mi pa zdi, da bi lastniki to potezo lahko bolje razložili glede na to, da je imel Janković zelo dobre rezultate. Z Jankovićevim naslednikom pa sva se srečala pred kratkim na letališču in moram reči, da je name naredil zelo dober vtis. Mislim, da bo šlo Mercatorju še naprej dobro.

Včeraj ste napovedali, da boste naslednje leto uskladili plače funkcionarjev. S tem se bodo plače mnogih funkcionarjev znižale, med drugim tudi vaša.

Vlada je tako naredila red v vrhnjem sloju plač v javnem sektorju. Vzpostavili smo enoten in pregleden sistem, ki bo začel veljati s 1. marcem 2006. Javnost je večkrat opozarjala na ekscesne plače in na nepravilnosti pri direktorskih plačah. Hkrati smo pri direktorjih in funkcionarjih plače v globalu nekoliko znižali in dosegli določene prihranke. S tem smo postavili zgled, v bistvu smo začeli varčevati pri sebi, hkrati pa smo dali sporočilo sindikatom javnega sektorja, da zelo resno mislimo, da mora biti plačna reforma finančno vzdržna.

Vaša plača se bo znižala za 37.000 SIT. Vseeno pa ne boste zaslužili bistveno manj. Poleg tega da ste minister, tudi predavate. V zadnjih dneh je bila aktualna zgodba o tem, kako ste pridobili habilitacijo za izrednega profesorja. Torej licenco, na podlagi katere lahko sploh predavate. Podelil vam jo je Svet RS za visoko šolstvo, in sicer na pobudo Fakultete za podiplomske državne in evropske študije. To je marsikoga presenetilo. Zakaj niste za habilitacijo zaprosili Univerze v Ljubljani, saj ste predavatelj na njeni članici, Fakulteti za upravo?

Junija mi je poteklo petletno habilitacijsko obdobje za docenta. Če sem želel ohraniti stik z univerzitetno kariero, v katero se nameravam vrniti, sem moral zaprositi za ponovno habilitacijo. Pregledal sem svojo bibliografijo in ocenil, da izpolnjujem pogoje za izrednega profesorja. Imel sem dve možnosti. Lahko bi šel v habilitacijo prek Fakultete za upravo in Univerze v Ljubljani ali pa prek Fakultete za državne in evropske študije in Sveta za visoko šolstvo. Na obeh fakultetah sodelujem. Za Svet za visoko šolstvo sem se odločil predvsem zaradi dveh razlogov: prvič, ker je to najvišja strokovna avtoriteta na področju visokega šolstva, in drugič, ker sem domneval, da bo postopek tekel nekoliko hitreje. Malo sem se uštel, kajti postopek je trajal pol leta.

Ali tudi zato, ker ima Univerza v Ljubljani strožja merila za napredovanje?

Merila so ista.

Na Univerzi v Ljubljani so povedali, da bi morali habilitacijo izpeljati pri njih, ker ste zaposleni pri njih.

Dvomim, da je bila ta izjava pravilno interpretirana, kajti nobenega pravila ni, ki bi določalo, po kateri poti se lahko univerzitetni učitelj habilitira. Obe možnosti sta odprti. Verjamem pa, da se v praksi učitelji habilitirajo na predlog tiste fakultete, na kateri so zaposleni. Na Fakulteti za upravo imam samo petinsko delovno razmerje, sem pa tudi član učiteljskega kolektiva druge fakultete.

Torej zdaj predavate na obeh fakultetah?

Odkar sem postal minister, sem svoje pedagoške obveznosti temeljito oklestil in s tem tudi svoje zaslužke. Predaval sem le na Fakulteti za upravo v petinskem delovnem razmerju, za kar sem prejemal okoli 73.000 SIT neto na mesec.

Zdaj pa boste predavali še na drugi fakulteti?

Glede na to, da sem nosilec enega predmeta, bom morda v drugem semestru izpeljal 30 ur predavanj za eno skupino podiplomskih študentov. V nobenem primeru ne bo to več kot 30 ur, predavanja pa bodo v petek po 17. uri in v soboto. Vendar se o tem s fakulteto sploh še nisem dogovarjal.

Ali je vaše delo na dveh fakultetah v skladu s posebnim etičnim kodeksom vlade, ki ste ga napisali ravno vi? Kodeks določa, da morajo člani vlade predavanja znižati na minimum, da ne bi trpelo njihovo delo.

Naredil sem natanko to, kar kodeks zahteva. Svoje dodatne obremenitve sem oklestil na minimum. To pomeni, da imam eno predavanje na teden v petek zjutraj od 8h do 9.30, in še to samo v času študijskega leta (osem mesecev na leto).

In zaradi tega ne trpi vaše delo?

Ne, zaradi tega moje delo ne trpi. Moj ministrski delovnik traja, če upoštevam tudi domače delo za računalnikom, najmanj 12 ur, pogosto pa tudi 15 ali 16 ur dnevno.

Fakulteto, ki je predlagala vašo habilitacijo, vodi Peter Jambrek. Jambrek je hkrati tudi predsednik Sveta za visoko šolstvo, ki vam je podelil habilitacijo. Tudi sicer se poznata iz kroga SDS, Zbora za republiko ... Ali menite, da je ta povezava etična?

Pri moji habilitaciji je imel Peter Jambrek razmeroma majhno vlogo. Fakulteto sem zaprosil za prošnjo za habilitacijo. Poročilo o moji bibliografiji in pozitivno mnenje k izvolitvi v naziv je pripravila skupina treh profesorjev, prof. Trpin, prof. Čebulj in prof. Šturm. Prof. Jambrek pri tem ni sodeloval. Potem je mojo vlogo proučila komisija Sveta za visoko šolstvo, v kateri prof. Jambrek ne sodeluje. In šele ko je ta komisija dala pozitivno mnenje, je šla prošnja na Svet za visoko šolstvo, kjer je bila sprejeta z enim glasom proti. To pomeni, da tudi tukaj prof. Jambrek ni mogel odigrati odločilne vloge. Na moji strani v tem primeru tako ali tako ne more biti konflikta interesov. Jaz nisem o ničemer odločal, samo zaprosil sem. Na njegovi strani pa tudi ne vidim, v čem bi bil lahko konflikt interesa. Niti slučajno ne vidim nobenega mogočega konflikta interesa. Mimogrede, če bi se habilitiral prek Fakultete za upravo, bi o moji habilitaciji prav tako odločali moji kolegi profesorji, ki jih ravno tako ali pa še bolje poznam.

Prav v teh dneh mineva prva obletnica vladnega etičnega kodeksa. Je ta izpolnil vaša pričakovanja?

O etičnosti delovanja vlade in ministrov si lahko vsakdo sodbo ustvari sam, saj kodeks ni predvidel telesa, ki bi o tem razsojalo. Sam mislim, da predsednik vlade in ministri v tem času nismo zabeležili grehov v smislu kršitev etičnega kodeksa.

Nekateri primeri zbujajo vsaj sum v to. Recimo primer ministra Božiča, ki je s sinom in državnim sekretarjem Petrom Verličem izpit za čoln opravil v Ljubljani, čeprav bi ga lahko opravil le na sedežu uprave za pomorstvo v Kopru. Komisija za preprečevanje korupcije je ugotovila, da je uprava trojici nedvomno omogočila privilegij, ki drugim državljanom ni dosegljiv. Minister ni bil sankcioniran.

Najprej bi odgovoril, ali je šlo pri tem za kršitev kakšnega predpisa. Odgovor je negativen, ker pravilnik, ki ureja to področje, govori samo o tem, kateri organ je pristojen za to področje, in minister je opravljal izpit pred tem organom. Dejstvo pa je, da je opravljal izpit na lokaciji, ki drugim državljanom v tistem času ni bila dostopna. V tem smislu je šlo za neupravičen privilegij. Minister Božič je to tudi obžaloval. Za tak način opravljanja izpita se je odločil, da bi privarčeval svoj službeni čas. Urnik ministra traja dvanajst ur na dan in moral bi žrtvovati svoj službeni čas, da bi se odpravil v Koper.

No, tudi drugi državljani so morali v Koper.

Ja, ampak on v službi ne dela v zasebne namene. Je v službi državljanov in vsaka ura dneva, ki jo nameni za zasebne namene, je izgubljena ura dela za javno korist.

Ampak to še ne opravičuje njegovega početja.

Ne opravičuje. Minister si je privoščil neupravičen privilegij. Vendar zaradi tega nikomur ni nastala škoda, ni povzročil niti tolarja dodatnih stroškov za državni proračun in na dogodek je odreagiral tako, da ga je obžaloval in da je s spremembo predpisa omogočil državljanom, da sedaj lahko opravljajo izpit tudi v Ljubljani, večje skupine pa kjerkoli v Sloveniji.

Kaj pa primer ministra Erjavca?

V primeru ministra Erjavca pa sploh ne vidim nobenega problema.

Po zakonu o nadzoru državne meje naj bi minister in njegova žena s tem, ko nista prečkala meje na civilne delu letališča na Brniku, ampak na vojaškem, storila prekršek, oseba, ki jima je to omogočila, pa naj bi zlorabila svoj položaj. Policija je na koncu ugotovila, da je bilo to le "neobičajno" ravnanje.

Po predpisih ni nujno, da se za vsako osebo opravi neposredna mejna kontrola. Ni je treba opraviti pri tistih ljudeh, ki pogosteje prečkajo mejo in jih policija že pozna. Minister Erjavec je potoval v tujino in nazaj v spremstvu policistov in ti so se z mejno policijo dogovorili za tak način prehoda meje. Po mojem mnenju ni kršil nobenega predpisa. Mislim, da je ta zgodba absolutno prenapihnjena in da se dela iz muhe slona. Minister se je vrnil z državniškega obiska v domovino, in to v spremstvu policistov, zdaj pa naj bi bil problem v tem, da ni pokazal potnega lista ...

Strokovnjak za vprašanja državne meje Branko Celar trdi, da je šlo za nezakonito in protipravno dejanje.

Mnenja so različna in vsak si lahko sodbo ustvari sam. Pri ministru Erjavcu je šlo gotovo tudi za to, da minister zelo intenzivno dela red na obrambnem ministrstvu in da si je zato verjetno nakopal zelo veliko nasprotnikov in da so tudi informacije, ki so sprožile to kvazi afero, prišle z ministrstva za obrambo.

Zadeva ni imela zveze s tem, da je pozneje, kot so poročali mediji, žena takratnega v. d. generalnega direktorja policije dobila zaposlitev na Erjavčevem ministrstvu?

O tem prvič slišim.

Z etiko je bil povezan tudi primer tiskovnega predstavnika vlade Jerneja Pavlina, ki je izdal "navodilo za komuniciranje" z Mladino, pri čemer je kršil etične norme, zakone in ustavo. Pozneje je odstopil s položaja. Ali menite, da je vlada v Pavlinovem primeru odreagirala v skladu z etičnim kodeksom? Predsednik vlade je izjavil, da se ne obremenjuje z našim "nizkonakladnim" tednikom, vi pa ste dejali, da je Pavlina Mladina očitno zelo razjezila zaradi svoje "neprofesionalnosti".

Pavlin je potezo potegnil sam. Odstopil je, ker je ocenil, da je naredil napako in da bi težko nadaljeval delo kot tiskovni predstavnik. Sam ga takrat nisem obsojal. Napačno se mi je zdelo, kolikor bi iz njegovega navodila izhajalo, da bi morali Mladini prikrivati informacije javnega značaja. To bi bilo seveda nezakonito. Če je bilo navodilo napisano tako, je bilo zagotovo nezakonito. Kar se pa tiče ostalih oblik komuniciranja, kot so intervjuji in komentarji, pa noben zakon ne zavezuje članov vlade, katerim medijem naj jih dajejo. Tudi sam sem takrat opozoril na nekaj nekorektnih ravnanj Mladine. Zapisal sem jih, Mladina mi je odgovorila, vendar po mojem mnenju neprepričljivo.

Tudi primeri, v katerih ste nam očitali neprofesionalnost, niso bili prepričljivi.

Vsak si lahko tisto korespondenco prebere in si sodbo ustvari sam. Kar se mene tiče, je Mladina medij, enakopraven vsem ostalim, do nje imam enako profesionalen in spoštljiv odnos. Imam pa o njenem delu in profesionalnosti nekaterih njenih novinarjev seveda svoje mnenje.

Odziv vlade na Pavlinovo ravnanje je bil torej po vašem mnenju korekten.

Po mojem mnenju ni bilo v ravnanju vlade nič problematičnega.

Kaj pa primer ministra Mateja, ki so mu trije visoki predstavniki policije očitali, da je spravil v javnost ovadbo v zadevi Ribičič, čeprav je bila ta takrat že predana tožilcem. To naj bi storil po navodilu premiera Janše.

Ne verjamem, da je bilo tako. Ker ne vem natančno, kako je zadeva potekala, je tudi ne morem komentirati.

Septembra smo skušali od vlade dobiti zapisnik sestanka, ki je bil 12. avgusta pri predsedniku vlade in so se ga udeležili še državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Andrijana Starina Kosem ter predstavnika Istrabenza in Pivovarne Laško. Je etično, da smo na odgovor čakali en mesec (do oktobra oz. do čisto zadnjega dne, določenega z zakonom), čeprav je zapisnik nastal že 20. avgusta?

Ne gre za vprašanje etike. Če je bil zakonski rok spoštovan, potem je državna uprava ravnala korektno.

Je bilo imenovanje Andrijane Starina Kosem na položaj državne sekretarke na gospodarskem ministrstvu etično, glede na postopke zoper njo?

Tega ne bi želel komentirati, saj gre za odločitev ministra Vizjaka. Načeloma pa menim, da bi bilo prav, da se državni funkcionar v primeru, ko so sodni postopki proti njemu v razmeroma razviti fazi, če torej pride do pravnomočne obtožnice, v času, dokler se stvari ne razčistijo, umakne s funkcije. Tak primer smo imeli na našem ministrstvu, ko se je državni sekretar Perenič umaknil v trenutku, ko ni bilo niti ovadbe niti obtožnice, ampak so samo padli namigi o njegovih domnevno spornih ravnanjih v zasebnem življenju.

Pereniču so pred imenovanjem mnogi, tudi Branko Kelemina iz SDS, očitali, da je veliko zaslužil na račun države. Je bilo njegovo imenovanje etično?

Ti očitki so naravnost smešni. To, da je Perenič veliko služil na račun države, pripisujem njegovi sposobnosti in pa nesposobnosti države, da bi delo opravila sama. Problem je torej v ministrih prejšnje vlade, ki dela niso znali opraviti sami. Tudi sam sem imel z ministrstvi pred letom 2000, ko še nisem bil funkcionar, veliko pogodb. Perenič je svoje strokovno znanje ponudil in prodal po tržni ceni, izbran pa je bil na javnih razpisih. To je nekaj popolnoma normalnega.V trenutku, ko je vstopil v javno upravo kot državni sekretar, pa je prekinil vse posle z javnim sektorjem. Tudi tiste, ki jih je sklenil prej in bi jih lahko po zakonu izpeljal do konca. Njegov prihod v državno upravo je bil zanj gotovo finančna izguba. Z vidika države pa je bil velika pridobitev, saj je dobila država na voljo njegove izjemne sposobnosti in znanje za bistveno manjši denar.

V eni zgodbi se je posredno pojavilo tudi vaše ime. Decembra lani smo izvedeli, da je vaša žena kot tajnica zaposlena pri evroposlancu Mihi Brejcu, ki je njen oče in vaš tast. To sicer ni v neskladju z zakoni. Vendar več dokumentov določa, da povzroča zaposlovanje sorodnikov konflikt interesov in je zato neetično. Tudi vaš kodeks.

Ta zaposlitev gotovo je konflikt interesov. Vsak etični kodeks v takšnem primeru napotuje na to, da se tisti, ki se znajde v konfliktu interesov, obrne na svojega nadrejenega in zadevo razčisti. In dr. Brejc je ravnal natanko tako. Povprašal je v evropskem parlamentu, ali je ta praksa dovoljena in normalna. Dobil je pritrdilni odgovor. Sicer pa ne gre za zaposlitev v evropskem parlamentu, temveč za zaposlitev asistenta (ne tajnice) evropskega poslanca, se pravi za osebo, ki je vezana na njegovo zaupanje, da odpira njegovo pošto, upravlja z njegovo plačilno kartico ...

Ali je vaša žena še asistentka? Vaš tast je takrat dejal, da bo morda razmislil o tem.

Gotovo, da ne za njega ne zanjo, pa tudi zame, vse skupaj ni bilo preprosto. Vendar je bila bistvena presoja, da s to zaposlitvijo ni nič narobe in da se ne bomo uklanjali nekorektnim medijskim pritiskom, in pri tem je ostalo.

Zanimivo je, da kot avtor vladnega etičnega kodeksa podpirate ukinitev komisije za preprečevanje korupcije. Se vam res zdi, da je komisija vezana na politično levico, glede na to, da je pred kratkim kritizirala poslanko LDS Majdo Širco, ker je podjetje njenega moža dobilo posel v Slovenski kinoteki, vam pa je dala prav pri imenovanju Olge Jambrek, žene Petra Jambreka, na položaj načelnice kranjske upravne enote, pa čeprav sploh ni zbrala največ točk na javnem razpisu?

Saj ni osrednje pri tej komisiji to, da bi bila spolitizirana. Osrednji problem te komisije je, da je nepotrebna birokracija, in da takšna, kakršna je, pravzaprav ne more imeti nikakršnih učinkov. Ta komisija bi v enem mandatu porabila milijardo tolarjev, učinkovita pa ne more biti.

Zakaj ji ne bi dali večjih pooblastil, namesto da jo želite ukiniti?

Večja pooblastila bi šla lahko samo v eno smer - da bi ji dali policijska in tožilska pooblastila. V tem primeru bi se pridružili afriškim in azijskim državam, ki poznajo takšne komisije, v Evropi pa česa takšnega ne boste našli. Nihče, tudi opozicija, ni razmišljal v to smer. Mislim, da morajo policijska in tožilska pooblastila ostati pri teh dveh inštitucijah, ki sta najmanj toliko neodvisna organa kot komisija za preprečevanje korupcije. Še več, menim, da je državno tožilstvo strokovno bistveno močnejši organ. Če smo pa že pri obstoječi komisiji, moram omeniti, da je prejšnja vlada nadzorno komisijo postavila po svoji meri z navadno večino v parlamentu. Mi pa bi dali z novim zakonom v komisiji večino in predsednika opoziciji.

Ampak govorite o politikih, saj naj bi Kosovo komisijo, v kateri so strokovnjaki s področja zatiranja korupcije, zamenjali s parlamentarno komisijo.

Ne sedanja ne nova komisija ne bosta zatirali korupcije. Strokovnjaki za zatiranje kriminala in korupcije sodijo v tožilstvo in policijo. Delo v neki komisiji, ki meša meglo, jim lahko povzroča samo frustracije. Nova komisija bo opravljala naloge po zakonu o nezdružljivosti javne funkcije s pridobitno dejavnostjo.

Pred tedni vam je pisal direktor največje nevladne protikorupcijske organizacije Transparency International za Evropo in Osrednjo Azijo. Zaradi ukinjanja komisije je bil zelo zaskrbljen, vladi je očital, da ravna v nasprotju s konvencijo OZN o boju proti korupciji. Pisma takrat za Mladino niste želeli pokomentirati.

Direktor Transparency International je gotovo dobil informacije z ene strani. Mi smo mu pripravili obširen odgovor. Upam, da ga bo Mladina objavila v celoti, kot je objavila vprašanje. Je pa zanimivo, da se je na odpravo komisije odzval tudi odbor, ki se ukvarja s korupcijo v okviru OECD. Član tega odbora je član Kosove komisije, ki je zelo intenzivno lobiral proti lastni državi.

Kako ocenjujete prvo leto vašega ministrovanja? Anton Rop je vam in ministru Božiču očital, da sta ga najbolj razočarala, ker sta veliko govorila, naredila pa malo.

To je zame dober znak. Rop je opazil, da je naše ministrstvo zelo veliko naredilo in ga to jezi. Na očitke odgovarjam s konkretnimi rezultati. Naj jih nekaj naštejem. Odpravili smo kopico administrativnih ovir, na primer prenesli smo overitve z notarjev na upravne enote in s tem storitev pocenili najmanj za petkrat in skrajšali državljanom pot. To je bilo delo našega ministrstva, ki ga je nadaljeval minister Šturm s pocenitvijo notarskih tarif. Odpravili smo krajevno pristojnost, kar pomeni, da lahko državljani nekatere storitve dobijo kjerkoli v Sloveniji, ne le v kraju svojega stalnega prebivališča kot prej. Zagnali smo projekt VEM, ki omogoča, da kandidat za samostojnega podjetnika vse opravke uredi na eni od dvestotih vstopnih točk ali pa kar prek interneta. Odpravili smo privilegij 100-odstotnega nadomestila v primeru bolniške odsotnosti, ki smo ga uživali ministri in poslanci, in ga zmanjšali na 80 odstotkov. Rešili smo problem opravljanja funkcije državnega sveta, ker je po našem mnenju nezakonito opravljal to funkcijo poklicno.

Kaj bo v prihodnje z državnim svetom?

Sam sem zagovornik ukinitve državnega sveta. Sestavljen je izrazito korporativistično in po mojem mnenju v našo demokracijo ne vnaša toliko dodane vrednosti, da bi ga bilo treba ohraniti. Ne strinjam pa se s tem, da bi bilo treba v zameno za to povečati število poslancev.

Ali ne bi državnemu svetu raje povečali pooblastil in s tem dobili spodoben dvodomni parlament?

Prepričan sem, da Slovenija ne potrebuje dvodomnega parlamenta. Smo majhna država, naj bosta naši komparativni prednosti enostavnost in racionalnost. Sicer pa naj omenim še nekaj naših rezultatov. Zadnji podatki kažejo, da smo bili od vseh vlad daleč najbolj doslej restriktivni pri zaposlovanju in da smo po dolgoletnem strmem naraščanju letos celo rahlo zmanjšali število zaposlenih ...

Ali je prišlo do tega zaradi spremenjene metodologije, na podlagi katere ste umetno znižali število zaposlenih v javni upravi, dejansko pa ne?

Ne, število zaposlenih smo zmanjšali za simboličnih 29 zaposlenih ob upoštevanju enake metodologije na začetku in na koncu leta. Tukaj ne gre za trike z metodologijo, ampak za dejansko zmanjšanje. To je velik dosežek. Še en dosežek je sprememba zakona o dostopu do informacij javnega značaja, kjer smo odpravili nekatere izjeme in omogočili, da novinarji in drugi državljani lažje pridejo do nekaterih informacij, ki so se prej lahko prikrivale ...

Uvajate tudi informacijskega pooblaščenca, ki bo združil pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja in inšpektorja za varstvo osebnih podatkov v eno osebo.

To ima dve prednosti. Prva je racionalizacija, druga pa ta, da imata varstvo osebnih podatkov in dostop do informacij javnega značaja skupni imenovalec, ki se mu reče informacija, v določenem ožjem segmentu pa se ti področji prekrivata oziroma prihajata v kolizijo. Pomembno se nam zdi, da bo ti dve pravici tehtala ena ustanova. Kadar gre za informacije o javni porabi in delovanju javnih funkcionarjev in uslužbencev, se mora varovanje osebnih podatkov ukloniti pred pravico javnosti do obveščenosti.

Prvi podvig vaše vlade pa je bila novela zakona o javnih uslužbencih, ki je vladi omogočila, da vodilne birokrate, ki so bili imenovani strokovno in ne politično, kadarkoli zamenja zgolj zato, ker ji niso všeč. Zaradi tega so vas zelo kritizirali, saj ste bili v preteklosti prav vi znani kot zagovornik depolitizacije javne uprave.

Moram reči, da je bilo, kar se mojega stališča tiče, zelo veliko manipulacij s strani opozicije. Moje stališče se ni spreminjalo. Še vedno menim, da morajo na ta mesta priti sposobni strokovnjaki. To je najpomembneje. Sem pa vedno tudi menil, da mora imeti zadnjo besedo pri izbiri tisti, s katerim bo ta direktor sodeloval.

In ne uradniški svet, ki je nastal, da bi v državne ustanove imenoval strokovne kadre?

Uradniški svet opravi strokoven preizkus in odbere jagodni izbor kandidatov, ki izpolnjujejo visoke kompetenčne standarde. Končno izbiro mora imeti minister. Če minister odgovarja za delovanje resorja, potem mora biti tudi njegova beseda ključna pri izbiri sodelavcev. Tako je povsod po svetu in tako je tudi v vseh organizacijah zasebnega sektorja.

Čeprav so imenovani kot strokovni in ne kot politični kader?

Včasih strokovnost, ki jo kdo pokaže na razpisu, v razgovoru s komisijo, sama po sebi ni dovolj. Sposobnost je treba pokazati v praksi. Poleg tega: človek, ki je del vodstvenega tima ministrstva, se mora v ta tim vključiti, mora se prilagoditi konceptu, ki ga zagovarja minister. Ne gre za to, da bi morala biti minister in direktor nujno iz iste stranke. Sam recimo za nobenega od svojih direktorjev ne vem, kateri stranki pripada. Gotovo pa bi odslovil koga, ki mu ne bi zaupal zato, ker bi videl, da dela v drugo smer, kot gre moj koncept, da dela prepočasi ali preveč birokratsko, da mi prikriva informacije ...

In to se je zgodilo v primeru Darka Anželja in Dragana Matića?

Nekaj takega. Kakšne konkretne motive za zamenjavo sta imela ministra, ne vem. Pri Matiću pa je bilo po mojem prepričanju že imenovanje nezakonito, ker ni izpolnjeval pogojev.

Ustavno sodišče je pozneje velik del te novele razglasilo za neustaven.

Ustavno sodišče nam je dalo prav glede temeljne zamisli, da so menjave na najvišjih mestih dovoljene. Vendar pa je zahtevalo od nas, da postavimo neki rok, do katerega je mogoče zamenjavo opraviti potem, ko se zamenja minister ali vlada. To smo potem z novelo zakona o javnih uslužbencih tudi storili. Mislim pa, da ima odločba ustavnega sodišča problem - mimogrede, predsednik ustavnega sodišča dr. Čebulj je glasoval proti njej in se strinja z mano. Ustavno sodišče je namreč sedaj te menjave samo postavilo v bolj političen kontekst. Mi nismo poudarjali samo političnega konteksta, nismo vezali zamenjav direktorjev na menjavo vlade. Sam menim, da je prav, da se po menjavi vlade na najvišjih položajih obdržijo vsi sposobni kadri, ki so pripravljeni sodelovati z novo vlado. Želeli pa smo, da ima minister ves čas na preprost način, brez posebnih postopkov, možnost zamenjati človeka, ki dela slabo in ne prispeva dovolj k uspešnim rezultatom.

Ali niste menjav tudi sami postavili v politični kontekst?

To nam je očitala opozicija. Ker je ta veliko govorila in ker je imela veliko več medijskega prostora kot mi, so nekateri ljudje začeli počasi dojemati, kot da je to naš koncept.

Za to pa ne morete kriviti medijev.

Opozicija je meni kot predlagatelju tega zakona pripisovala namene, ki jih nisem imel. In mnogi mediji so to nekritično povzeli in mi tudi sami pripisali te namene.

V zadnjem času podpora vladi pada. Mislite, da je do tega prišlo tudi zato, ker državljani ugotavljajo, da se vlada ne drži svojega etičnega kodeksa?

Mislim, da tako imenovani zadevi Božič in Erjavec nista vplivali na podporo zaupanja vladi. Po eni strani je to normalen pojav v vsaki demokraciji. Na začetku mnogo močnejša večina podpira zmagovalce na volitvah, potem se pa to običajno osipa, tako da bi bilo ohraniti 60- in večodstotno podporo dokaj nenavadno. Še vedno je podpora vladi solidna in sem z njo zadovoljen. Gotovo pa so ljudje v našem delu videli tudi kakšne napake. Delali smo dobro, vedno pa so rezerve. Argumentiranim kritikam bomo prisluhnili in trudili se bomo, da bi delali še bolje.