"Sicer sem pa obe vozili na terenu, na poligonu, testiral tudi sam." - Karl Erjavec

Zadnjič ste v Mladinini anketi povedali, da trenutno poslušate Rolling Stonese, Bigger Bang. To je precej pikra plošča.

Stonese poslušam že od malih nog.

Gospodje izrečejo nekaj ostrih tudi na račun ameriške politike v Iraku. Imate kak problem, ko skušate svoj zasebni glasbeni okus uskladiti z javno politiko?

Ne, nobenega problema nimam. Nisem minister za vojno. Sem minister za obrambo. Operacije, ki jih Slovenska vojska izvaja v misijah v tujini, so namenjene podpori miru. Prepričan sem, da operacije, v katerih sodeluje Slovenska vojska, prispevajo k miru. Vsaj do zdaj je bilo tako. Poglejmo Bosno in Hercegovino. Ali pa Kosovo in Afganistan.

Glede Kosova, Bosne in Hercegovine ter Afganistana ni kakšnih resnejših polemik. Irak pa je vendarle drugačna zgodba.

Zgodba je drugačna, ker je koalicija sil napad na Irak izvedla brez ustreznih sklepov mednarodnih organizacij.

In predpostavka je bila, da v Iraku obstaja orožje za množično uničevanje. Potem pa tega orožja ni bilo.

Šlo je tudi za to, da se zruši Sadamov režim. In ta režim je bil diktatorski. Obstajala sta torej dva razloga. Po mojem mnenju je bila glavna napaka glede Iraka v tem, da se vseh političnih možnosti ni izkoristilo. Ne glede na to menim, da diktatorjev, kakršen je bil Sadam Husein, mednarodna skupnost ne more podpirati. Vemo, kaj je počel

Ko je bila sprejeta odločitev o napotitvi slovenskih inštruktorjev v Irak, se je zastavljalo vprašanje, kako nevarna je ta misija. Takrat smo gledali poročila, dostopna, na internetu. In ta poročila so govorila, da Al Rustamija, lokacija, kjer naj bi delovali slovenski inštruktorji, vendarle ni kak zelo varen kraj. Vaša ocena je bila, da gre za enega od bolj varnih krajev v Iraku. Poročila, ki jih v dnevnikih pošiljajo slovenski inštruktorji, kažejo, da gre vendarle za nevarno območje.

V vsaki misiji lahko pride do problemov.

Pa je bolj nevarno, kot ste ocenjevali na začetku?

Ne.

Torej je enako nevarno?

Da. Glede nevarnosti mnenja nisem spremenil, hkrati pa zvezi Nato zaupam. Zaupam, da bo misija izvedena na način, ki ne bo terjal žrtev. Jasno - vsaka misija je tvegana. Tveganje obstaja tudi v Bosni in Hercegovini, četudi je zdaj veliko mirneje. Vojaki so lahko v Bosni hitro žrtve organiziranega kriminala. Ko sem obiskal naše vojake v BiH, so mi povedali, da so bili pripadniki mednarodnih sil, ko so šli v banko po plačo, že žrtve napadov.

Vojak pride na bankomat po plačo, pa mu kriminalci poberejo denar?

Tako nekako. Pripadniki slovenskega kontingenta zato v banko hodijo zelo organizirano.

Ima slovenska vlada kakšno oceno, do kdaj bodo slovenski inštruktorji ostali v Iraku?

Za zdaj je sprejeta odločitev o dveh rotacijah za obdobje šestih mesecev. Jeseni, sredi druge rotacije, bo potrebno ponovno razmisliti, kako naprej.

Je možno, da se bo slovenski kontingent v Iraku povečal?

Ne, mislim, da povečanje ni potrebno. Moje osebno stališče je, da bi moral v primeru podaljšanja misije obseg ostati enak. Enake bi morale ostati tudi naloge.

Torej lahko pride do večkratnega podaljšanja misije?

O tem bo odločala vlada. Deloma je odločitev odvisna tudi od usmeritev zveze Nato.

Imate s popolnjevanjem ekip, ki gredo na mednarodne misije, težave?

Ne. Za vojake, častnike in podčastnike to predstavlja izziv. Ko sem bil na obisku v Afganistanu, mi je pripadnik slovenskega kontingenta rekel: "To je tako kot pri športnikih. Treniraš in treniraš, potem pa ni tekme. Usposabljamo se in treniramo zato, da lahko kam gremo, na kakšno misijo. Znanje, ki ga imamo, želimo preizkusiti." Pri odločitvi za sodelovanje v misiji pa so pomembni tudi dohodki.

Kakšni pa so?

Od 650 tisoč naprej. Tudi nad milijon. Odvisno od čina.

Torej bistveno več, kot če bi bili tu?

Vojak lahko zasluži več kot minister.

Saj si zasluži.

No, tudi minister je ves čas tarča. Za odstrel.

Vas to, da ste tarča, muči?

Ne.

Ste to pričakovali?

Ja. To je del službe. In verjeti moraš v to, kar počneš.

Ima Slovenska vojska težave s siceršnjim popolnjevanjem? Brigadir Alojz Šteiner pravi, da bo treba najemati vojake iz nekdanjih jugoslovanskih republik.

Brigadir Šteiner ni pooblaščen za dajanje takšnih izjav. To lahko pove kot gospod Šteiner, ne pa kot predstavnik vojske. Kot minister za obrambo mislim, da ni potrebe, da bi najemali tuje vojake. Problem s popolnjevanjem lahko nastane šele čez nekaj let. Razlogi so demografske narave. Hkrati pa imajo mladi lepe možnosti tudi za druge zaposlitve.

No, to pa ni res.

Bom razložil. Z vstopom v EU se nudijo možnosti za študij v tujini. Problem pa je res pri kadrih, ki nimajo visoke izobrazbe. Z novim zakonom, ki bo urejal službo v Slovenski vojski, bomo podali rešitve, ki bodo za ljudi, ki kandidirajo za vojaški poklic, zanimive. Pogodbe sklepamo za omejen čas in največ do izpolnjenega 45. leta. Zastavlja se tudi vprašanje, kaj bo človek počel po preteku pogodbe. Bo z vsemi specialnimi znanji ostal na cesti? Kot tak je lahko celo dobra tarča za kakšno kriminalno dejavnost, zato moramo tem ljudem zagotoviti določeno socialno varnost.

Kot recimo?

Sofinancirali bi lahko prispevke delodajalcem, ki bi te ljudi zaposlili. Hkrati bi lahko uveljavili, da bi se podjetja, ki delajo za vojsko, zavezala, da določena kvota pripadnikov Slovenske vojske tam dobi službo.

In bi delali oklepnike, krpane?

Ali pa patrie. Bolj verjetno patrie.

Ob tem, ko se je ministrstvo za obrabo odločilo, da pri finski Patrii naroči 136 oklepnikov, je na Koroškem prišlo do ostrih protestov. Koroška Sistemska tehnika se je namreč tudi potegovala za posel z oklepniki. Vas je odziv presenetil?

Ne. Presenetil pa me je način. Presenetil me je populizem in neodgovorno zavajanje delavcev.

Zakaj ste se odločili za patrio?

Pri projektu izbire je sodelovalo več kot 50 ljudi. Projekt se je začel na začetku leta 2005. Nekateri nam namreč očitajo, da smo zadevo izpeljali na hitro. To ni res. Upoštevali smo tri temeljne kriterije. Zanimali so nas komercialni učinki. Tu je pomembna cena. Ponudba Rotisa, ki je tudi slovensko podjetje in predstavlja Patrio, je ugodnejša za 10 do 18 odstotkov. Naročili smo štiri tipe vozil; gre torej za vozila z različnimi konfiguracijami. Ko smo primerjali tehnične lastnosti vozila, smo ugotovili, da oba ponudnika zahtevam ustrezata. Vendar vozilo patria zahtevniku, ki ga je predložila Slovenska vojska, bolj ustreza. Tu se je patria pač izkazala za boljšo . Problem je tudi v tem, da vozila krpan še nismo videli. Govorijo sicer, da je v proizvodni hali na Ravnah en primerek. Testiranja pa smo izvedli z avstrijskim pandurjem 2. Testiranja, ki jih je opravila Slovenska vojska, na samo odločitev niso vplivala. Želeli smo se zgolj prepričati, ali navedbe iz tehnične dokumentacije držijo. Testiranja sta izvedli dve skupini pripadnikov Slovenske vojske in patria je dobila boljše ocene.

Kaj pa ocena strojne fakultete?

Šla je v korist patrie. Sicer sem pa obe vozili na terenu, na poligonu, testiral tudi sam.

Pravite, da krpana še ni. Kako ste ga potem testirali?

Testiral sem pandurja, ki pa seveda obstaja.

In?

Sem sicer laik. Vendar je razlika očitna.

V čem?

V prostoru, moči vozila, večji preglednosti. V pandurju imajo vojaki en ekran, v patrii jih je, zdi se mi, šest. Preglednost je večja. Vidi se, da je vozilo serijsko vpeljano v proizvodnjo.

Sistemska tehnika je v manjšinski lasti avstrijske družbe Steyr, ta pa je v lasti ameriške družbe General Dynamics. Ima lahko tak posel mednarodne konsekvence?

Ne.

Nobenih?

Imel bi jih, če ne bi izpolnili ciljev zveze Nato. Konsekvence bi nastale, če ne bi imeli ustrezno opremljenih enot. Potrebujemo srednjo bataljonsko skupino, opremljeno z oklepniki 8 x 8. To je temelj, da lahko bataljon pošljemo v zahtevnejše operacije.

Finance so navedle, da bo Hrvaška oklepnike patria kupila po občutno nižji ceni.

To je novinarska raca.

Zakaj?

Do izbora in pogajanj na Hrvaškem še ni prišlo. V dokumente so zapisali le, da za nakup vozil namenjajo 200 milijonov evrov. Zapisali so tudi število vozil. Vendar dvomim, da bodo to lahko uresničili, ker je znesek premajhen. Predstavnik Patrie pa je jasno povedal, da je cenovna politika enaka. Tako za Slovenijo kot Hrvaško.

Poljska je kupovala prek 600 kosov Patriinih oklepnikov.

700.

Vrednost posameznega kosa naj bi bila 1.7 milijona evra.

Odvisno, kakšna je konfiguracija vozila. Povprečna cena v naši konfiguraciji je okrog 2.5 milijona. Najnižja pa 1.7 milijona evrov. Najcenejša so poveljniška vozila.

Kako pa to, da je poveljniško vozilo bolj poceni?

Ker nima toliko sistemov.

Ker gre za velik posel, v katerega so posredno ali neposredno vključena tuja podjetja, domnevamo, da so zadnje mesece diplomati precej letali okoli vas.

Vabljen sem bil na razne konce, a se nisem odzival. Pričakoval sem tudi, da bo, ne glede na to, kdo bo izbran, prišlo do reakcije. Tudi, če bi zmagala Sistemska tehnika, bi prišlo do reakcij. Vendar bi bile reakcije finske Patrie, če posla ne bi dobili, najbrž bolj blage. Patria je vendarle vajena delati na odprtih trgih. In poznajo tudi neuspehe. Konec koncev, Patria na Portugalskem in na Češkem ni uspela.

In kdo je zmagal?

Pandur. Vendar je bila cena za vozilo tam občutno nižja. Zato mi ni jasno, zakaj je Sistemska tehnika za vozilo, narejeno po pandurjevi licenci, zahtevala od nas toliko več.

Koliko vozil bo potem Slovenija na koncu dobila za 63 milijard SIT?

Pogajanja naj bi se začela v tem tednu.Odvisno od tega, kako uspešni bomo na pogajanjih. Potrebujemo 136 vozil. 56 jih potrebujemo za srednjo bataljonsko bojno skupino. Ta mora biti do leta 2011 visoko operativno sposobna. Taka bataljonska skupina ima 1300 pripadnikov. Med njimi je 700 vojakov. V ciljih zmogljivosti za Nato imamo določeno še drugo srednjo bataljonsko bojno skupino, ki bo imela enak obseg nalog. Zame je ob tem bistveno, da je izbrano podjetje, ki ponudi cenovno ugodnejšo ponudbo ter boljše in varnejše vozilo. V teh oklepnikih bodo naši ljudje in ne bi bilo dobro, če bi kdo zaradi neprimernih varnostnih karakteristik nastradal.

Mislite, da je patria bolj varna?

Bolj.

Obiskali so vas sindikalisti Sistemske tehnike. In na Koroško ste šli po kostanj v žerjavico.

Nisem šel po vroč kostanj. Samo pojasnit sem šel, zakaj smo se odločili, kot smo se.

A ste sestanek ravenskega občinskega sveta zapustili?

Tri ure in pol smo bili tam. Po treh urah in pol se je začela visoka demagogija. Češ da bi Haider bolje poskrbel za Koroško kot matična domovina. Poudaril bi rad, da gre za slovenski projekt. To ni projekt ene regije. Če pa bi management uspel predstaviti konkurenčno ponudbo, bi posel dobili Korošci. Vprašanje, ali bo minister odstopil, je zato napačno. Lastnik bi se moral vprašati, kaj počne management. Je pa res, da ima tudi sam management določen lastniški delež. Še bolj zanimivo pa se mi je zdelo, ko sem imel pogovor s predstavnikom sindikata in mi je rekel, da bo imel kot delničar manjši dobiček. Vprašal sem ga, ali govori kot predstavnik sindikata ali kot predstavnik delničarjev...

In kaj je rekel?

Opravičil se je. Češ,da je pozabil, da govori kot sindikalist.

Notranji lastniki imajo v lasti ...

Dobrih 12 odstotkov.

Vaša kritika leti na management ali na lastnika?

Na management. Ponudbe se ni lotil dovolj resno. Očitno je bil v preteklosti navajen, da pridobiva vse posle.

Kaj so elementi te ne dovolj velike resnosti?

Sistemska tehnika v slovenskem prostoru deluje že dolgo časa. In kljub temu v projekt niso vključili večjega števila slovenskih podjetij. Rotis je povezal 50 podjetij, Sistemska tehnika pa le 20. O višji ceni Sistemske tehnike in ostalih rečeh pa sem že govoril. Sicer pa je ponudbo obdelala strokovna komisija, projektni svet pa je njeno mnenje le potrdil. V obeh skupinah so ljudje iz Slovenske vojske, ki nosijo visoko odgovornost. Npr. generalpodpolkovnik Gutman, polkovnik Bavčar, brigadir Šteiner.

Kaj pa ljudje iz upravnega dela ministrstva?

Generalni direktor direktorata za obrambno politiko Burgar, v.d. generalnega direktorja za logistiko Dolinar ...

To so bolj novi ljudje?

Ne. V obrambnem sistemu delujejo od začetka.

Ima Sistemska tehnika vendarle možnost, da se v projekt vključi?

Glede tega nimamo prav nobenih zadržkov. Res pa direktor Viatorja Vektorja Zdenko Pavček pravi, da to ni mogoče. In sindikat pravi, da na Koroškem ne bodo delali lon poslov.

Gospod minister, 136 oklepnikov, to je vendarle velika cifra.

Povedanemu nimam kaj dodati. Uresničujemo dokumente, povezane z našim članstvom v zvezi Nato, sprejete v državnem zboru. Sprva je bilo mišljeno, da bi nabavili 150 oklepnikov, a smo številko zmanjšali.

Kdo je to obljubil zvezi Nato? Tedanji obrambni minister Anton Grizold?

Ne. Ko smo se pogajali za vstop v zvezo NATO, katere cilji se dopolnjujejo, smo si določene stvari izpogajali. To je minimalno, kar moramo kot država zagotoviti, če sploh hočemo govoriti, da smo še vedno članica NATO. Najbrž si ne predstavljate članice NATO brez zmogljivosti.

Kljub vsemu pa je Slovenija manjša, manj bogata in tudi manj številčna država od večine ostalih članic, pa vseeno kupuje sorazmerno več orožja kot ostale članice.

Zato pa Slovenija toliko manj prispeva, pa čeprav se nam zdi to veliko. Leta 1991 smo želeli v NATO in v EU. Hoteli smo zapustiti balkanski kotel in se umakniti. Če hočeš v nek klub, moraš izpolnjevati neke pogoje.

Ampak med temi zavezami, se pojavljajo nakupi zadev za katere nekateri poznavalci menijo, da so nepotrebne in zelo drage. Recimo vzpostavitev RKB bataljona in nabava opreme zanj.

RKB bataljon je najboljša zadeva, ki smo si jo lahko izpogajali. Lahko ga uporabljamo tudi za domače potrebe. V primeru ekološke nesreče imamo najbolj specializirano enoto, ki lahko posreduje z vsemi najmodernejšimi zmogljivostmi. To je bila edina pametna stvar v smislu, da jo lahko bolj uporabljaš doma kot v tujini.

Pa ni to vseeno prevelika enota za Slovenijo ?

Če pride do resne ekološke katastrofe, recimo v Krškem ali kakšni tovarni s kemikalijami, bomo potrebovali pomoč še iz tujine. Takšnih enot ni nikoli preveč.

Ob nakupih orožja se vseskozi pojavljajo očitki, da Slovenija preplačuje opremo.

Na internetu je vse mogoče in... ceneje. Toda nobena država ne kupuje orožja preko interneta.

Države, ki so tako kot Slovenija v zadnjem času nabavljale oklepnike, so za enega plačale okoli 2 milijona dolarjev.

Razlika je, če jih kupiš 700 ali 100. Na količino je zmerjaj popust. Odvisno pa je tudi od tega kakšno konfiguracijo kupiš.

Slovenija torej kupuje oklepnike z najdražjimi konfiguracijami ?

Kadar kupuješ vozila za 30 let, jih moraš kupiti z najboljšo konfiguracijo.

Pa bodo zdržala 30 let ?

Najmanj toliko.

Kaj se bo potem zgodilo s hummerji in valuki ?

Hummerji in valuki se uporabljajo za povsem druge naloge. Valuk je namenjen za lahki bojni bataljonski skupini. Oklepniki 8x8 so srednja oklepna skupina, tanki pa težka oklepna skupina.

Ampak tanki so namenjeni obrambi domovine, z oklepniki pa bomo branili Slovenijo na tujih bojiščih, recimo v Afganistanu.

Z oklepniki se lahko braniš tudi doma. Imajo enako udarno moč, le da gredo 100 kilometrov na uro namesto 40.

Nedavno ste dejali, da NATO države pošiljajo okoli 4 odstotke svoje vojske na misije v tujino, vi bi pa radi videli, da bi Slovenija pošiljala 11 odstotkov vojakov na tuje.

11 odstotkov jih bomo poslali prihodnje na leto na Kosovo. To bo enkraten kontigent z eno samo rotacijo. To bo nekakšen preizkus naših zmogljivosti.

Kaj bo Slovenija še kupovala ?

Raketni sisteme, helikopterje, dve transportni letali.

Kaj pa lovska letala ? Menda ste naklonjeni ideji, da bi Slovenija sama ščitila svoje nebo ?

Letala kot je Eurofighter so predraga. Drugih letal kot tistih zadnje generacije se ne splača kupovati, saj bi jih kupili za 30 let. Z drugimi bi leteli največ 15 let, pa še najverjetneje bi imeli veliko težav z njimi. Mislim, da jih Slovenija v tem trenutku ne potrebuje. Mislim, da je nesmiselno, da bi vsi kupovali lovce, če smo v neki kolektivni obrambi.

Kaj bo Slovenija še nabavila izven srednjeročnega načrta, po letu 2010 ?

Štiri helikopterje Cougar, novo ladjo nekje okoli 2010. Vendar ta ne sodi pod NATO zmogljivosti, temveč jo kupujemo, ker smo pač sredozemska država in imamo svojo obalo.

Ob nakupih novega orožja naj bi veljale nekakšne protikorupcijske klavzule. Ravno ob oklepnikih nekateri namigujejo na razna lobiranja in podobno ?

Kakšna lobiranja? Imenujte mi en sam primer korupcije?

Eden takšnih namigov so TRP-ji. Njihov vodja je brigadir Peter Zupan, ki je tudi predsednik zbora za biatlon pri smučarski zvezi. Arex, ki je nedavno dobil posel z mitraljezi, ostrostrelskimi in avtomatskimi puškami, je eden glavnih sponzorjev biatloncev.

Kaj pa boste rekli, da je sponzor biatloncev tudi Viator&Vektor? Pa ni dobil posla z oklepniki.

Ampak Viator&Vektor ima poleg tega še veliko drugih poslov s Slovensko vojsko. Menda vzdržuje skoraj cel vozni park.

Viator&Vektor vzdržuje valuke in obnavlja kamione.

Pa še hummerje....

In to je potem korupcija ? Ko slišim besedo "korupcija", vedno pravim: "Prinesite dokaze in bomo sprožili postopke."

Oprema, ki se jo je kupovalo v preteklosti, naj bi bila nenavadno draga. Zdaj pa naj bi ravno vi pri nakupu novih avtomatskih pušk s pogajanji dosegli nižjo ceno kot je bila sprva ponujena.

Belgijske puške so bile 350 milijonov cenejše od Heckler & Kocha. Še sam sem potem zbil ceno za en odstotek. Rekel sem, naj povabijo belgijskega direktorja, da še sam skušam znižati ceno. Ravno zato, ker s tem razbliniš morebitne namige...

Kaj pa prejšnji nakupi ?

To je bil prvi večji nakup v mojem mandatu. Zato sem zahteval tristransko pogodbo, ki se prej nikoli ni sklepala. Sklenili smo jo FM Herstal, Arex in MO. Torej, če je kdo dobil kakšno kuverto, je zdaj v težavah. Tudi pri oklepnikih bomo naredili tripartitno pogodbo med Patrio, Rotis d.o.o. in nami.

Pri nabavi oklepnikov naj bi General Dynamics zahteval, da iz njegove poslovne skupine sodeluje le Sistemska tehnika. Njihov švicarski Mowag pa proizvaja oklepnik piranha III, ki je enakovreden patrii. Ali celo boljši.

Napisal sem posebno pismo, da bi na razpisu sodeloval Mowag s piranho. Odgovorili so mi, da zaradi politike znotraj podjetja ne bodo konkurirali na našem razpisu. Škoda!

Vam je vprašanje nabave oklepnikov v koaliciji povzročalo težave?

Ne. Povabili so me le v poslansko skupino SDS. Pojasnilo so razumeli.

Ali Desus, stranka, ki jo vodite, razmišlja, da bi v primeru, če bodo t.i. vojni zakoni sprejeti v sedanji obliki, razmišlja, da bo zapustila koalicijo?

Če bodo zakoni sprejeti brez našega soglasja, bomo začeli postopke za izstop iz koalicije.

Kaj je za vas sporno?

Ideja, da bi status žrtve vojnega nasilja lahko dobile tudi osebe, ki so sodelovale z okupatorjem. Dikcija zakona mora biti dovolj jasna, da to ne bo možno. Osebno mislim, da bi bilo najbolje, če bi to zgodbo za nekaj časa dali na stran. Slovenija za te zakone še ni zrela. Dobro pa bi bilo, če bi v vmesnem času nekaj vprašanj vendarle rešili.

Denimo?

Vprašanja grobišč... tu gre za pieteto. Urediti bi morali status otrok, žrtev vojnega nasilja, ne glede na to, kaj so počeli njihovi starši.

Tednik Demokracija je objavil zgodbo, povezano z vašo družino. Očitajo vam, da ste zdaj na strani tistih, ki so mučili in pobili nekatere vaše prednike. Vašega starega očeta, ki je bil župan Šentvida pri Ljubljani, naj bi ubili partizani, vaši starši pa so se morali izseliti iz Slovenije.

Moj ded je bil šentviški župan, dva njegova sinova pa sta bila v partizanih. Neke noči so ga prišli iskat in so ga kasneje razkosali. Na pet delov!

Kdo?

Likvidatorji. Mislim, da so bili partijci. Niso bili ne partizani, ne komunisti, ampak partijci. Šlo je za to, da v času njegovega županovanja nek možakar trikrat ni opravil mojstrskega izpita za mizarsko obrt. Moj ded je bil prav tako mizar. In ko je tretjič padel, mu je ta mož dejal, da si ga bo zapomnil in da se bosta še srečala. Potem je prišla vojna in vojni čas je zelo primeren za razreševanje osebnih zadev. Prepričan sem, da bi tudi mene odpeljali nekam, če bi bila zdaj vojna, glede na to kakšne reakcije povzročam v javnosti. Vojni čas prinaša različna obračunavanja. Oba sinova, ki sta bila v partizanih, sta jih zapustila, ker sta bila opozorjena, da se tudi njima lahko zgodi kaj nepredvidenega. Moj oče pa je šel v tujino 1957 ali 1958 le zaradi ekonomskih razlogov. Tam sem se rodil in bili smo zgolj ekonomski emigranti. V tisti zgodbi je bilo veliko potvorjenih stvari. Izgleda, da je nekdo želel to izkoristiti, da bi pri meni ustvarjal slabo vest. Žal mi je, da se takšne intimne stvari zlorabljajo, kar kaže, da še ni napočil čas za razreševanje teh stvari.