"Po podatkih, s katerimi razpolagam, bo vrednost slovenskih delov v krpanu znašala 55 odstotkov. Če minister Erjavec trdi drugače, prosim, vprašaje njega. Številka, ki jo omenjam, pa je zapisana v ponudbi Sistemske tehnike." - Zdenko Pavček

Je to, da Viator & Vektor kot večinski lastnik Sistemske tehnike ni dobil posla pri dobavi oklepnikov, za vas hud udarec?

Skupina Viator & Vektor je v celotnem lanskem letu ustvarila 47 milijard SIT prihodka.

Naročilo za dobavo oklepnikov je pa vredno 63 milijard SIT.

Vendar bi bilo to naročilo razporejeno na več let. Jasno, teh 63 milijard, to je velik denar. Sicer pa prihodki naše skupine, če izvzamemo Sistemsko tehniko, znašajo 41 milijard SIT. In v teh 41 milijardah prihodkov posli, ki so realizirani z ministrstvom za obrambo, znašajo vsega 0.3 odstotka. To govorim zato, ker obstaja neka fama, da je skupina Viator & Vektor odvisna od ministrstva za obrambo, bilančno gledano pa temu kot vidite ni tako.

Če torej odmislimo, da je Sistemska tehnika del skupine Viator & Vektor, posli z obrambnim ministrstvom za vas niso usodnega pomena.

Seveda so pomembni. Vendar je za nas ključna logistika in transport. Temu pa sledi naša proizvodnja dejavnost. V logistiki in transportu je lani skupina Viator & Vektor kot celota naredila 35 milijard prihodkov. Ostalo smo ustvarili v proizvodnji dejavnosti. Dve pomembni podjetji imamo v skupini, ki se ukvarjata s proizvodnjo dejavnostjo. Ob Sistemski tehniki je tu še Tovarna vozil Maribor. Kot rečeno, posel z oklepniki bi bil za nas pomemben, še vedno sem optimist, da imamo še vedno možnost dobiti ta posel.

Še vedno?

Sem optimist.

Kaj vas navdaja z optimizmom?

Prepričan sem, da bodo ljudje iz Sistemske tehnike znali utemeljiti, zakaj je ponudba za dobavo oklepnih vozil krpan najboljša. Še nekaj bi pojasnil: skupina Viator & Vektor je sestavljena iz 29 podjetij. Ne morem se operativno ukvarjati z vsakim od teh 29 podjetij. Eno je torej funkcija lastnika, drugo pa poslovodna funkcija. Poslovodstvo Sistemske tehnike je dolžno skrbeti, da Sistemska tehnika posluje dobro. Kot lastniki smo jim postavili določene zahteve, oni pa se borijo. In me prepričujejo, da je ponudba Sistemske tehnike odlična. Mojim sodelavcem zaupam.

Če povzamemo: posel z oklepniki bi bil za skupino Viator & Vektor sicer pomemben, ni pa usoden. Kaj pa bi ta posel pomenil za Sistemsko tehniko?

Če pogledamo realizacijo Sistemske tehnike, ugotovimo, da je 60 odstotkov prihodkov vezanih na vojaški program, 40 pa na civilni program. Večina vojaškega programa je proizvodnja.

Torej proizvodnja oklepnikov valuk.

Točno. Dodajmo še proizvodnjo torzijskih osi. Sistemska tehnika je odlična proizvajalka torzijskih osi za tanke in za kolesna oklepna vozila. Dolgoročno sodelujemo z izraelskim kupcem. Dodal bi pa še vzdrževanje valukov. Ta del posla za Sistemsko tehniko ni nepomemben. Valuk ima pričakovano življenjsko dobo.

Ta znaša trideset let?

Tako nekako. In v tem obdobju naj bi ga dvakrat povsem revitalizirali. Plus, dodajmo redno vzdrževanje in servisiranje.

Je to, da na razpisu za oklepnike niste zmagali, kakorkoli povezano z afero, kako ste kupili Sistemsko tehniko?

Afere ob nakupu so delali drugi.

Tudi Mladina je opozarjala na ta nakup.

Ja, bili ste zraven. Vendar to zame ni bila afera. Vsi so pozabljali, da je bil ob prodaji Sistemske tehnike objavljen razpis. Ob prvem razpisu se ni javil nihče. Razpis je bil ponovljen. Tak je bil tudi sklep vlade. In ko se ni javil nihče, smo se javili mi. Pogodili smo se za ceno. Naj povem, kar veste tudi vi: računsko sodišče je pregledalo vse postopke prodaje Sistemske tehnike. In mnenje računskega sodišča je bilo pozitivno, brez pridržka. Torej ne moremo govoriti o aferi. Mimogrede, znani so primeri, ko je bila tovarna prodana za en dolar.

O aferi govorimo zato, ker ste kmalu zatem, ko ste kupili Sistemsko tehniko, manjšinski delež prodali tujim investitorjem. Po naših izračunih ste imeli tedaj dober dobiček.

To je vaš izračun. In mi dovolite, da se z njim ne strinjam. Sestavni del pogodbe ob nakupu Sistemske tehnike je bila tudi klavzula o prodaji deleža Sistemske tehnike avstrijskemu Steyrju. Ponavljam, prodaja dela Sistemske tehnike je bila sestavni del pogodbe že ob samem nakupu. Seveda pa je bila naša poslovna odločitev v tem, da smo rekli: Steyr naj kupnine ne poravna z denarjem, pač pa naj nam da licenco.

Vlado je tedaj vodila LDS, vi ste tudi na zadnjih lokalnih volitvah kandidirali na listi LDS.

In kaj je narobe?

Sprašujemo.

Sem gospodarstvenik. Želim delati korektne posle. Ko delam posel, nikogar ne vprašam, ali hodi v cerkev. Ali pa, če je član LDS. Ali pa SDS. Držim se načela, da ne delam poslov z nekorektnimi ljudmi. In to je vse.

No, direktor Sistemske tehnike Studenčnik je pa lokalni funkcionar SDS.

Saj pravim: držim se načela, da delam s korektnimi ljudmi. In Studenčnik dela korektno. Lahko pa povem, da so se tedaj okrog mene vrteli ljudje, ki so mi svetovali, naj Studenčnika zamenjam.

In namesto njega nastavite koga, ki bi bil bližje LDS?

Točno tako. Pa tega nisem storil.

Minister za obrambo Erjavec trdi, da je bila ponudba Sistemske tehnike slaba. In da je vodstvo Sistemske tehnike ravnalo neodgovorno, ker je oddalo tako pomanjkljivo ponudbo.

Se ne strinjam. Vedeti morate, da je bilo v ponudbi Sistemske tehnike zapisano, da bo v strukturi vrednosti krpana več kot petdeset odstotkov slovenskega materiala, izdelkov in storitev. Če sem bolj natančen: 55 odstotkov v celotni strukturi vrednosti bi bilo slovenskega izvora. V valuku, lahkem oklepniku, ki ga izdelujemo zdaj, je okrog 40 odstotkov celotne strukture vrednosti slovenskega izvora.

Torej bi bilo v krpanu celo več slovenskega materiala kot ga je v valuku?

Drži. Sistemska tehnika se je deset let veliko ukvarjala z razvojem. In v tem desetletju je Sistemska tehnika vzpostavila stike s poslovnim okoljem. Ta se je prilagodila in slovenski kooperanti so danes sposobni izdelovati zahtevne dele.

Minister Erjavec trdi, da vrednost slovenskih delov v oklepniku krpan znaša samo 20 odstotkov. Vi pa trdite, da ta vrednost znaša bistveno več, 55 odstotkov.

Po podatkih, s katerimi razpolagam, bo vrednost slovenskih delov v krpanu znašala 55 odstotkov. Če minister Erjavec trdi drugače, prosim, vprašaje njega. Številka, ki jo omenjam, pa je zapisana v ponudbi Sistemske tehnike.

Pa se vam zdi verjetno, da bi finsko patrio res izdelovali v Sloveniji? Se vam zdi verjetno, da bi v strukturi cene 30 odstotkov delov odpadlo na slovenske dobavitelje? Če bi vi, denimo, že imeli narejenega krpana in bi vanj vgradili samo slovenske dele, bi se strinjali s tem, da ga sestavljajo nekje drugje?

Poglejte, že predpostavka, da bi v nek državi naredili čisto vse sestavne dele, je zmotna. Motorja ne moremo narediti. Menjalnika, blažilcev in transimisij tudi ne. Nekatere komponente so narejene v tako majhnih serijah, da doma te proizvodnje enostavno ne moreš imeti. Nekatere komponente torej nabavljamo.

Postavimo vprašanje drugače: v razvoj krpana bi vlagali leta in leta. Vzpostavili ste celo mrežo kooperantov, ki dobavljajo posamezne dele. Bi se strinjali s tem, da potem krpana sestavljajo nekje drugje?

Vaše vprašanje je hipotetično. Vem, kakšne so naše relacije z avstrijskim Steyrjem. Poznam relacije z ameriškim General Dynamicsom. Dogovorjeni smo, da proizvodnja teče na Ravnah. Dogovor je, da na Ravnah za cel sistem General Dynamicsa proizvajamo vozila 6 x 6, torej šestkolesne oklepnike. Na Dunaju bodo zdaj sestavili prvih 12 vozil 6 x 6 za ameriško vojsko. Po testiranjih naj bi proizvodnja stekla na Ravnah. Za vozila 8 x 8 smo si trg razdelili. General Dynamics ima v Evropi več podjetij. Politika korporacije je, da si podjetja, povezana z General Dynamicsom, ne konkurirajo. Na nekaterih trgih nastopamo mi, na nekaterih trgih Steyr, na nekaterih trgih švicarski Mowag, ki je prav tako v skupini General Dynamics. Določeni so časovni roki, v katerih naj bi bilo posamezno podjetje sposobno izvesti projekte. Če pa vendarle odgovorim na hipotetično vprašanje: ne bi se strinjal s tem, da bi krpana delali kje drugje.

Trdite torej, da se je Sistemska tehnika ponudbe lotila resno.

Osebno pri sestavljanju ponudbe seveda nisem sodeloval. Pri izdelavi ponudbe je sodelovalo 18 ljudi. Nosilec je bil dr. Milan Švajger, namestnik direktorja Sistemske tehnike. S ponudbo sem pa seznanjen. In trdim, da je odlično pripravljena. Seveda pa ponudba v nekaterih segmentih potrebuje dodatne komentarje. Očitno nekaterih stvari iz ponudbe niso dovolj dobro razumeli. Zato bi se mi zdelo korektno, če bi Sistemski tehniki dali možnost, da tiste elemente ponudbe, ki morda niso bili dobro razumljeni, pojasnijo.

Te utemeljitve bi podali med pritožbenim postopkom?

V tem trenutku te možnosti nimamo.

Ste pa aktivirali neka pravna sredstva. Vložili ste tožbi zoper Rotis in državo.

Tožbi je vložila Sistemska tehnika. Ključna sta dva podatka. Na dan odločitve komisije, 29. maja, je Sistemska tehnika na zahtevo ministrstva za obrambo dostavila 1454 strani dokumentacije. V tej dokumentaciji so bila zapisana izjemno pomembna pojasnila. Ta dokumentacija govori tako o strukturi cene kot o lastnostih vozila.

1454 strani, koliko dokumentacije je to?

Četrt metra, tako nekako.

In domnevate, da se tega gradiva v enem dnevu ne da prebrati.

Trdim, da se tega v enem dnevu ne da prebrati.

In zakaj bi se zadeva peljala na ta način?

Ne vem. Ni mi razumljivo.

Bolj smiselno bi torej bilo, če bi si naročnik vzel tri tedne časa, preučil bi teh 1454 strani, šele potem pa bi se odločil.

Tako je. Še na en detajl bi opozoril. Na dan, ko je komisija sprejela odločitev, mnenje strojne fakultete o primernosti enega in drugega vozila še ni bilo končano. To mnenje je nastalo kasneje. Strojno fakulteto je pogodbeno angažiralo ministrstvo za obrambo. Seveda, strojna fakulteta je edina usposobljena, da pripravi takšno mnenje.

Govorite o študiji, katere izdelavo je vodil dr. Ivan Prebil s strojne fakultete.

Da. Ta dva elementa, namreč, da na dan odločitve komisije obrambnega ministrstva še ni bilo mnenja strojen fakultete in da je Sistemska tehnika na dan odločitve obrambnemu ministrstvu dostavila 1454 strani zahtevane dodatne dokumentacije, sta razlog za vprašanje, ali je ministrstvo dokumentacijo preučilo dovolj natančno.

Rekli ste tudi, da sumite, da minister ni bil ustrezno seznanjen z vsemi podatki. Na katere podatke ste mislili?

Prav na študijo strojne fakultete in dodatno dokumentacijo Sistemske tehnike.

Ste bili v času, ko je postopek javnega naročila tekel, pod kakšnimi pritiski?

Težko bi rekel, da je šlo za pritiske. Bili pa so razni razgovori. In želje.

S kom pa so tekli ti razgovori o željah?

Poglejte, sem gospodarstvenik. Komuniciram z velikim številom ljudi.

In številni ljudje pridejo na obisk.

Ljudje pridejo na obisk. Ali pa grem jaz na kak sestanek.

Vas je obiskal kdo v uniformi?

Ja. Tudi. Komuniciral sem tudi z ljudmi v uniformi.

Se vam je zdelo nenavadno?

Ponavljam. Sem gospodarstvenik. In zame so pomembni poslovni rezultati.

Zato menite, da se je smiselno srečati z vsakim.

Ne, s čisto vsakim se ne bom srečal. Srečal pa se bom z ljudmi, za katere ocenjujem, da lahko od njih dobim kakšno informacijo, z ljudmi za katere ocenjujem, da prihajajo z jasnim namenom.

Obiskovalec v uniformi je imel visok čin?

Ja, v glavnem je šlo za visok čin. Poslovno sodelujem s Slovensko vojsko in z ostalimi vojskami. Več ne želim povedati.

Predsednik uprave Gorenja pravi, da je Sistemski tehniki ponudil sodelovanje pri izdelavi vozil patria. Vi pa pravite, da te ponudbe ni bilo.

Ponudbe nismo dobili. In drugič, osebni menim, da takšno sodelovanje ne bi bilo možno. Smo lastnik licence za vozilo pandur. Že v civilni proizvodnji določene tehnološke rešitve predstavljajo poslovno skrivnost. Režim varovanja poslovnih skrivnosti je v vojaškem programu toliko bolj zahteven. Ne znam si predstavljati, da bi nam konkurenčno podjetje posredovalo zaupno dokumentacijo, če pa to konkurenčno podjetje ve, s čim se ukvarja Sistemska tehnika.

Torej bi bilo noro predstavljati si, da bi Patria Sistemski tehniki ali Steyrju posredovala gradivo z zaupnimi tehnološkimi rešitvami.

Če razmišljam objektivno, pridem do sklepa, da kaj takega ni možno.

Patria, Steyr, General Dynamics, to so firme, ki so konkurirajo po celem svetu.

Hkrati pa morate vedeti, da sta koncepta, po katerih sta zgrajena partria in krpan, bistveno različna. Koncept krpana je izjemno sodoben. Sodobni oklepnih ima namreč t.i. samonosno karoserijo. Tudi sodobni avtomobili imajo samonosno karoserijo. Sodobni avtomobili niso postavljeni na šasijo. Koncept patrie je tu zastarel. Na šasijo je postavljena karoserija. Zato je tudi višja. Ker je višja, je nekoliko bolj udobna.

Je pa zato bolj ranljiva?

Nisem vojak. In ne bi želel na dolgo komentirati lastnosti patrie. Pomembno pa se mi zdi, da vozilo, ki smo ga poslali na testiranje, ni identično načrtovanemu končnemu produktu. Na testiranje smo namreč poslali pandurja, 8 x 8. Ministrstvu smo ob tem razložili, da bo končna verzija drugačna. Na to smo jih pisno opozorili in tudi dobili dovoljenje, da testiranja tečejo na pandurju, ne pa na krpanu.

Mimogrede, kdaj bo prototip krpana nared?

Na Ravnah si ga že lahko ogledate.

Se gremo lahko vozit?

To še ne. Trup pa je sestavljen. Pa tudi za vožnjo bo pripravljen zelo kmalu.

Kdaj se bomo pa lahko s krpanom vozili?

Čez dva meseca in pol, tako nekako.

Komu ga boste prodali, če ne uspete v Sloveniji?

Imeli smo intenzivne pogovore tako s Steyrjem kot z Američani. Pripravljene imamo razne rešitve. Razumite pa me, da o njih še ne morem govoriti. Sistemska tehnika bo živela naprej. Ne morem pa govoriti, v kakšnem obsegu bo živela.

Torej ni strahu, da bi morali odpuščati?

Tega nisem rekel. Morda bo potrebno poslovanje Sistemske tehnike racionalizirati.

Pandur, kakršen je bil na testiranjih, ima torej slabše lastnosti od lastnosti, ki jih bo imel krpan.

Točno. Motor v krpanu bo bistveno močnejši. Tudi ostale karakteristike bodo drugačne. Dodal bi še, da smo ob razvoju lahkega oklepnika, valuka, upoštevali številne zahteve Slovenske vojske. Ob uporabi vozila so v Slovenski vojski prišli do nekaterih dognanj in razvojni inženirji na Ravnah so potem vnašali izboljšave. Ena od rešitev je recimo zadnja izstopna rampa. Načelnik generalštaba avstrijske vojske je videl to rešitev ravenskih inženirjev in je zahteval, da adaptacije vozila izvedejo tudi v avstrijski vojski.

Pa je sodelovanje s Slovensko vojsko sicer dobro?

Moram reči, da je. Pomembno je, da med uporabnikom in razvojem obstaja stalna komunikacija. To sodelovanje je zelo konstruktivno.

Proizvajalci oklepnikov pandur in patria so se v zadnjih letih že srečevali na razpisih v drugih državah. Kakšni so bili rezultati?

Na Portugalskem je zmagal Steyr s pandurjem. Enako je bilo na Češkem in v Belgiji. Na Portugalskem testiranj patrie na vodi sploh niso opravili. Pandur pa je ta testiranja prestal. Podatki, s katerimi razpolagamo, kažejo, da patria ne gre v NATO standardizirano transportno letalo.

Kolikor smo v tujem tisku sledili polemiki, ali gre patria na transportni avion ali ne, je predstavnik Patrie zagotovil, da so vozilo na Poljsko, na testiranja, pripeljali z letalom.

Vprašanje je, za kakšno letalo gre. Kolikor poznam ideje, kakšno transportno letalo naj bi nabavila Slovenska vojska, patria v takšno letalo ne gre.

Razpise na Portugalskem, Češkem in v Belgiji poznate. Imate vtis, da je bila tam procedura nabave oklepnikov bolj korektna?

Tudi tam so se pojavljale določene težave. In vložene so bile pritožbe. To je logično, ker gre za velike posle z državo. Ne morem reči, da bi bila klima na Portugalskem, Češkem ali v Belgiji bolj korektna. To, kar se dogaja v Sloveniji, se mi ne zdi nič nenormalnega.

Kaj se vam ne zdi nenormalno?

To, da so pritožbe? Pritožbe so nekaj čisto normalnega. Tudi če bi se pritožila Patria, bi izjavil, da je pritožba normalna stvar.

Minister Erjavec je v pogovoru za Mladino dejal, da je patria bolj varno vozilo.

Težko govorim o detajlih. Kolikor pa poznam rezultate analiz strojne fakultete, sta bili obe vozili po kriterijih zveze NATO, če govorimo o varnosti, uvrščeni v isto kategorijo. Varnostni koncept krpana je zelo izpopolnjen. Motor in prenosi visijo, obešeni so na karoserijo. Tudi sedeži visijo. Vse je obrnjeno, da bi bila varnost vojaka večja. Hkrati ima krpan dvojno dno.

Ste imeli vtis, da se projektna skupina ministrstva za obrambo, ki se je ukvarjala z nabavo oklepnikov, vedla nenavadno?

Da.

Zakaj?

Med razpisom se je zamenjala medresorska komisija, ki je ocenjevala vpliv tega posla na slovensko gospodarstvo. Takšna ocena je zahteven proces. In takšne zamenjave se nam zdijo nenavadne. Ne vem, zakaj je bilo to narejeno. Potem pa je celo predsednik te komisije izjavil, da se mu zdi podatek o dodatnih 1920 zaposlenih, ki bodo sodelovali pri protidobavah, čudna. Mimogrede, mnenje o vplivu posla na slovensko gospodarstvo kot celoto pri točkovanju predstavlja 20 odstotkov vpliva na končno odločitev. In če je v dvomu sam predsednik komisije, tudi sam dvomim.

Patria je na Finsko peljala kar precej novinarjev. Zakaj pa vi niste organizirali ogleda?

Nismo čutili posebne potrebe. Strokovna javnost po našem mnenju karakteristike vozila pozna dovolj dobro. Vse teste za vozilo smo izvajali s profesionalci Slovenske vojske. Testi za valuka so bili izvedeni v Belgiji, na posebnih poligonih. In valuk se je obnesel fantastično.

Kdaj ste opravili ta testiranja?

Slabo leto dni nazaj. Strokovna javnost pozna naše vozilo.

Prek družbe Steyr ste lastniško povezani z ameriško družbo General Dynamics, eno največjih proizvajalk vojaške opreme. Je dobro imeti takega partnerja?

V vsakem primeru, zelo dobro. So tudi izjemno korektni. Nudijo strokovno podporo za obdelavo določenih tržišč.

Kako geografsko definirate vaš trg, ko gre za oklepnike?

Območje bivše Jugoslavije in še dve državi. Na Hrvaškem smo se dogovorili s Steyrjem, da ta nastopa direktno. Jasno, odnosi med Slovenijo in Hrvaško niso idilični, zato Sistemska tehnika ne bi imela možnosti. Bi pa, če Steyr uspe, Sistemska tehnika tu sodelovala. Sodeloval bi tudi hrvaški Djuro Djaković.

Pa Makedonija, je to perspektivno tržišče?

Je. Morate pa vedeti, da razvoj dogodkov v Sloveniji za nas predstavlja določen hendikep.

Če bi dobili posel v Sloveniji, bi to za vas pomenilo pomembno referenco.

Izjemno pomembno. V Sloveniji nas je presenetil tudi trenutek, ko je bila odločitev o oklepnikih objavljena. Pričakovali smo, da bodo rezultati znani nekje oktobra.

Je glede na razmere v svetu vojaška industrija perspektivna?

Perspektivno je takšno vozilo. Vojske so danes drugače opremljene kot v preteklosti. Lahki in srednji kolesniki imajo prihodnost. Ta vozila so hitra, varna, transport vozil je relativno enostaven.

Za posel z oklepniki se borita Viktor & Vektor in Rotis. Direktor Rotisa je v času, ko se je nabavljalo prvo orožje za Slovensko vojsko, delal v logistični upravi obrambnega ministrstva. Viator & Vektor pa je to orožje vozil. Viator & Vektor je bil tedaj povezan s strukturami notranjega ministrstva, ki so odpirale meje, da so transporti sploh lahko tekli. Ko danes gledamo dokumentarce o osamosvojitvi, nihče več ne poudarja vloge notranjega ministrstva. Hkrati so tisti, ki so ob prizadevanjih za osamosvojitve sodelovali z notranjim ministrstvom, potisnjeni na stranski tir.

Imate pravico, da komentirate. Kar se pa dejstev tiče, so stvari sledeče: drži, pred vojno smo res prevažali marsikaj. In ni nam šlo za zaslužek. Tudi sam sem verjel v osamosvojitveno zgodbo. Zato smo pri tem sodelovali.

In? Ste veliko prevažali?

Veliko.

Največ.

Za ostale ne vem.

Na fotografijah varnostno-informativne službe, ki je spremljala konvoje z orožjem za Slovenijo, so v glavnem kamioni Viator & Vektorja.

Bolj natančni moramo biti. Takrat sta obstajali dve podjetji. Vektor in Viator. Podjetji še nista bili združeni. Takrat sem bil direktor Vektorja. Organizirali smo transporte. Dovolilnice smo morali v Beogradu dvigniti na naše ime. Vozila smo dostavili na določeno mesto, rezervoar z gorivom je moral biti poln, v kamionu smo pustili ključe.

Potem pa je transport prevzela varnostno-informativna služba.

Da.

Ste tvegali?

Smo. Nočem se hvaliti z zaslugami, a počeli smo pomembne stvari. Vedeli smo, za kaj gre. Vedeli smo tudi, kakšna država je Jugoslavija. In vedeli smo tudi, kakšne bi bile posledice, če bi šlo kaj narobe. Vendar se ne bi hvalili.

Tudi sicer niste pretirano zgovorni.

Če govorimo o oklepnikih, morate vedeti, da smo vezani za režim zaupnosti. Hkrati nikakor ne želim vzbujati vtisa, da sem osebno v sporu s kakšno drugo osebo. Diskusija, ki jo želim vzpostaviti, je diskusija med institucijami in ne želim, da bi tekla na osebni ravni. Hkrati pa morate vedeti, da je Viator & Vektor sistem, sestavljen iz 29 podjetij. Smo na trgu. Nismo odvisni od subvencij. Pripravljamo se na zgodbe, ki se bodo v Evropi zgodile leta 2008. V bazenu Slovaška-Češka gre takrat v proizvodnjo dodatnih milijon osebnih avtomobilov. Na avtomobilskem trgu se bo zgodilo veliko stvari. Pripravljamo se, da bomo sodelovali pri prevozih sestavnih delov za to ogromno količino novo proizvedenih vozil. Delamo za Renault in smo eden pomembnejših faktorjev.

Imate kot gospodarstvenik, ki se ukvarja s transportom in logistiko, v življenju nekaj sreče, ker je lega Slovenije ugodna?

Hja. Turki so v prevozništvu tudi zelo pomembni. Pa ne moremo trditi, da je njihova lega zelo ugodna. Mimogrede, na mesec naredimo 2.5 milijona kilometrov. Od tega v Sloveniji prevozimo vsega štiri odstotke te razdalje. Na poti čez Slovenijo se naši motorji niti ne segrejejo. Naš trg je cela Evropa.