Miha Štamcar

 |  Mladina 44  |  Družba

"Ne vem, kakšen razlog bi lahko bil, da SDS ne bi dal roke, če je več kot očitno, da jo oni meni dajejo. Tudi če bi bil tu tabor SLS, bi šel. Tudi če bi bil tukaj blizu tabor NSi, bi šel. Na tabor SD pa ne bi šel, niti na silo." - Boris Popovič

Boris Popovič, koprski župan

© Denis Sarkić

Ta teden je glavna vest, da ste poskusili udariti novinarko Primorskih novic Petro Vidrih. Kako je s tem?

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Miha Štamcar

 |  Mladina 44  |  Družba

© Denis Sarkić

Ta teden je glavna vest, da ste poskusili udariti novinarko Primorskih novic Petro Vidrih. Kako je s tem?

Ta novinarka ves čas dela PR za Bredo Pečan, ki je zdaj v škripcih in bo v drugem krogu volitev izgubila. Cel intervju so bile same insinuacije. Tudi zadnje vprašanje se je nanašalo na nas, češ, zdaj bo mafija vodila tudi Izolo. Odgovoril sem tudi na to vprašanje in potem sem rekel novinarki, naj gre. To je vse.

Intervju niti ni bil tako neugoden za vas, razen mogoče zadnjega vprašanja.

Gre za konstrukcijo.

Zakaj preprosto niste odgovorili?

Saj sem. Odgovoril sem ji in sem jo poslal stran.

Imate z Vidrihovo res tako slabe izkušnje?

Imam zelo slabe izkušnje, tako jaz kot moja žena.

Pa res mislite, da je Vidrihova ljubica Brede Pečan? Tudi to ste namreč izjavili.

Govori se. Tudi o Juriju se je govorilo, da je svinger, in izkazalo se je, da je res, kar pa seveda ne pomeni, da je Breda Pečan nujno lezbijka.

Ste eden izmed največjih zmagovalcev lokalnih volitev, dobili ste absolutno večino tudi v občinskem svetu. Po eni strani ste blizu Janši in SDS, ki vas je podprla, po drugi strani pa SDS sama praktično ne dobi ničesar v mestnem svetu.

Janša se je odločil, da me bo podprl zaradi rezultatov, ki so v Kopru vidni na vsakem koraku. Po drugi strani nisem nikogar prosil, naj me podpre. Janša se je tako odločil na podlagi dobrih rezultatov v naši občini. Prav tako sam podpiram vlado, čeprav me ni nihče prosil. Tudi prejšnjo vlado sem podpiral, toda oni niso hoteli sodelovati z mano. Kot župan vem, da potrebujem podporo vlade in ministrstev, ampak s prejšnjo vlado se ni dalo sodelovati, ker niso hoteli priti v Koper, pa tudi mene niso sprejemali v Ljubljani. Kaj šele predsednik vlade. Ta predsednik vlade pa očitno spoštuje župane, četudi niso iz njegove opcije. Sam namreč nisem član SDS, kot prej nisem bil član LDS, še manj pa SD.

Ljudje govorijo, da je bila največja napaka LDS in SD v Kopru, da so vas priprli. Ampak vi vlade niste podprli kar tako. Vi ste šli na tabor SDS v Izoli. Zakaj?

Na tabor SDS sem bil povabljen. Povabil me je predsednik vlade. To se mi je zdelo normalno. Najmanj, kar lahko v takem primeru naredim oziroma moram narediti, je, da tja pridem, kajti bili so na našem območju. Tam sem se srečal s kar nekaj ministri, za uspešno delovanje občine pa nujno potrebujemo sodelovanje z njimi. Ne vem, kakšen razlog bi lahko bil, da SDS ne bi dal roke, če je več kot očitno, da jo oni meni dajejo. Tudi če bi bil tu tabor SLS, bi šel. Tudi če bi bil tukaj blizu tabor NSi, bi šel. Na tabor SD pa ne bi šel, niti na silo.

Zakaj pa ne?

Ker so meni in moji družini naredili veliko hudega.

Je glavna zamera še vedno to, da so vas priprli?

Seveda. Drugače v življenju nisem imel stikov, še manj pa problemov z njimi. Hotel sem popraviti stvari na lokalni ravni. Sploh nisem razmišljal nič več od tega. Niti nisem hotel biti župan, ampak sem bil praktično porinjen v to. Ker si je Tomaž Gantar, takrat kandidat za župana, premislil, sem postal župan. Več od tega nisem razmišljal. Najprej niso hoteli sodelovati z mano, potem so me šikanirali, ko pa je prišlo do seveda neupravičenega pripora, kar dokazuje sodba vrhovnega sodišča Slovenije, sem imel tega dovolj. Še po priporu sem se hotel sestati s tedanjim predsednikom vlade Ropom, pa se ni hotel dobiti z mano. Ko sem že imel ustanovljeno stranko Slovenija je naša in ko sem se z vsemi tremi pomladnimi strankami, z Bajukom, Podobnikom in Janšo, dogovoril za nenapadanje in za sodelovanje na državnozborskih volitvah, se je javil Tone Rop in se hotel prek zelo zaupnih posrednikov na vsako silo srečati z menoj na štiri oči. Takrat se pa jaz nisem hotel več srečati. Imam besedo, in ko jo enkrat dam, je ne prelomim.

Je lahko večina, ki jo imata z Zoranom Jankovićem v razmeroma velikih in zelo pomembnih občinah, tudi nevarna? Govori se o enoumju ...

Tega ne morem komentirati, ker tega ne vem, saj še nikoli nisem imel večine. Delo bo zdaj veliko lažje, mislim, da smo volilke in volilce prepričali s svojim delom in programom, ki je zelo jasen. Koalicije nismo imeli niti prej, ko nismo imeli večine, ker so na lokalni ravni fiksne koalicije nepotrebne in celo škodljive. Izkazalo se je, da imam prav. Po prvi zmagi smo sicer imeli najmočnejšo listo, vendar nismo imeli večine. Vsi strokovnjaki so mi napovedovali, da mi ne bo uspelo dobiti večine za nobeno zadevo, še za proračun ne, kaj šele za kaj drugega. To ni bilo res. Pozneje so se govorice spremenile in novinarji, posebej Primorske novice in Petra Vidrih, so mi ves čas govorili, kako ima Boris Popovič namazan glasovalni stroj. Kako sem imel namazan glasovalni stroj, če sem imel samo devet glasov svoje liste v občinskem svetu, ki je štel 32 občinskih svetnikov. Zdaj, po teh volitvah, pa mi ti isti pripisujejo, da bom deloval kot valjar. Ampak saj so me ljudje izvolili, saj si nisem tega sam izmislil. Šli smo na volitve in dobili največ. Tudi Zoran Janković je dobil, kolikor je dobil. Kaj naj naredi, naj nekaj mandatov vrne? Tudi njega bodo volilci po štirih letih ali nagradili ali pa kaznovali. To je demokracija. Enoumje je bilo takrat, ko ni bilo druge izbire. Janković pa je zmagal, ker so imeli prejšnjih nesposobnih oblastnikov dovolj. In prav je, da je zmagal.

Kaj je po vašem mnenju tako zelo prepričalo volilce v Kopru, da so vas tako prepričljivo še enkrat izvolili? Kateri projekt je bil odločilen?

Najbolj pomembno je, da smo ostali enotna občina. To je bilo najbolj pomembno. Že prejšnja opozicija je hotela razbiti občino, zdaj pa so jo tudi tisti, ki so prej zagovarjali enotno občino, hoteli razbiti. Niso hoteli imeti Popoviča. Vedeli so, da bomo še enkrat zmagali, ker smo dobro delali. Zato je bilo težko obdržati enotno občino. Kot veste, smo imeli glede tega povsem različne poglede kot SDS na državni ravni. Z listo Koper je naš smo se borili za enotno občino, saj vemo, da je to zelo pomembno za našo občino in njen nadaljnji razvoj. Sledila je mestna šola, severna obvoznica, Pristaniška ulica in ogromno drugih projektov, večjih in manjših, ki smo jih dokončali, nekatere pa še uresničujemo. Bilo je kar nekaj velikih projektov.

Nekaj velikih projektov, vendar na koncu vsi hvalijo samo osvetljene palme.

Meni so všeč. Ampak palme sploh niso pomembne. Najprej so mi očitali milijardno davčno utajo, potem da na občini krademo milijarde tolarjev, pa stotine milijonov, pa milijone, pa na koncu kartice, češ da sem plačal 24 tisoč tolarjev za frizerja. Seveda sem plačal, a s svojim denarjem. Ko pa tudi iz tega ni bilo nič, so si izmislili enostaven trik - obtožili so me, da sem hotel udariti novinarko. Niti ena sama samcata zadeva mi ni bila nikoli dokazana. Moja opozicija je veliko, seveda v negativnem smislu, promovirala palme, da je to napaka, da to ni avtohtono, oglasila se je celo dr. Ana Kučan, doktorica krajinske arhitekture, Kučanova hčerka. Vse seveda proti palmam in posledično proti županu Popoviču. Kot vsakič doslej je bil tudi v tem primeru učinek nasproten. Ljudem so pač palme všeč. Moram ponoviti, tega nisem sam sproduciral. Mi o palmah sploh nismo govorili, mi smo jih zasadili in pika, oni pa so nato naredili promocijo, tako palmam, meni in celotnemu Kopru. Hodijo jih gledat z vseh koncev in krajev, saj so bile palme večkrat na televiziji, časopisih in v revijah kot pa predsednik vlade. SD so hoteli na vsak način ljudi prepričati, da so palme neki velik minus, in prav tako naj bi bila minus severna obvoznica, pa nova mestna osnovna šola. To se jim pač ni izšlo.

Omenili ste kartice, kaj je bilo s tem frizerjem v Miamiju?

S kartico sem plačal osebne stvari. Ko greš na pot, lahko dobiš predujem, ampak po vrnitvi moraš predložiti račune in razliko vrniti v blagajno. V konkretnem primeru, ko gre za kreditne kartice, so mi znesek avtomatično trgali od dnevnic, in sicer takoj, ko je račun prišel v hišo. Kot sem že večkrat povedal, so mi v štirih letih županovanja izplačali le dve dnevnici, in to le za ZDA, sicer pa mi jih sploh ne obračunavajo, ker sem sam tako želel.

Od česa so vam trgali račun za frizerja?

Od dnevnic. Samo v Ameriki sem imel dnevnico, drugače si ne obračunavam dnevnic.

Koliko pa je stal frizer v Miamiju?

Toliko, kolikor stane frizer tam. Okoli 24 tisoč tolarjev.

V Kopru bi bil verjetno nekaj cenejši.

Za njihove razmere je to normalno, v Kopru res sicer plačam od dva do štiri tisoč tolarjev, a v ZDA ti za odšteti denar tudi zmasirajo glavo, ponudijo ti pijačo in celo prigrizek dobiš.

V Parizu ste plačevali s službeno kartico v nočnem klubu Crazy Horse?

Tam sem bil.

Ste bili v tem lokalu z delegacijo Tržačanov ali ne?

Seveda sem bil.

V časopisih je pisalo, da Tržačani o tem ne vedo nič ...

Prvič, predsednik dežele Furlanije - Julijske krajine Ricardo Illy verjetno ne bo odgovarjal na vprašanja, ali je neki lokal obiskal ali ne. Drugič, sploh nisem rekel, da sem bil z njim, ampak sem rekel, da sem bil s predsednikom Tržaške pokrajine Fabiom Scoccimarom. Novinarji so napisali, kar sem rekel, poklicali pa so Illyja in župana Trsta Roberta Dipiazzo. V Pariz sem odpotoval, ker so me tja povabili, ko se je Trst potegoval za kandidaturo za Expo. V omenjenem lokalu sem plačal pijačo. Moram povedati še to, da me je klical Ivan Simič, generalni direktor Dursa, in rekel, da ne razume, kaj se gredo s to domnevno afero. Če ne bi plačal, bi bilo to kaznivo, če pa sem plačal, potem pa je vse čisto. A njega seveda ni hotel nihče nič vprašati.

Kaj je bistvena stvar, ki jo bomo videli v tem vašem novem mandatu?

Podvoz Piranske ulice in Ceste Zore Perello - Godina. Razširili bomo mesto za najmanj dvakrat. Dobili bomo promenade, zgradili fontane, to bo res fascinantno.

Koliko bo to stalo?

Vkop ceste bo stal 5 milijard tolarjev.

To so zelo dragi projekti. Ali ima občina denar za to?

Ima.

To bo v štirih letih že končano?

Že v dveh letih, do leta 2008.

Kdaj boste začeli?

Smo že začeli, arhitekturni natečaji so že za nami. Ko bomo sprejeli proračun za prihodnje leto, bomo začeli z ostalimi postopki. Leta 2008 bi to moralo biti končano. To bo zelo pomemben projekt.

Očitno, pa tudi drag. Kaj pa drugi projekti?

Potniški terminal, marina.

Znani podjetnik in nogometni navdušenec Milan Mandarić je pred volitvami rekel, da stadiona v Kopru ne bo, če ne bo zmagal Popovič.

Tega ni rekel. On je rekel, da njega ne bo več zraven, da bo svoj vložek v Koper podaril in šel. Njega ne bo več v klubu. Kaj ima on s stadionom? Rekel je le, da je to, kar je v predvolilnih dneh pokazala SD, stadion za 50.000 gledalcev, neresno.

Imate svojo vizijo za stadion?

Imamo že vse pripravljeno. Stadion za osem tisoč gledalcev. Dva tisoč jih je že, zgraditi je treba samo še šest tisoč sedežev, več ne rabimo. Vse bomo pokrili in postavili reflektorje.

In kdaj bo stadion končan?

Leta 2008.

Mandarić bo sodeloval in vse financiral?

Sodeloval bo, ne bo pa financiral stadiona. On ima klub, skrbi za delovanje kluba. Kaj nam bo zlati stadion, če nimamo kluba? Zato prej nismo toliko delali na stadionu, delali smo na pomožnih igriščih in na mladinskih pogonih. Nismo imeli pravega kluba, pravega financerja. Če hočeš nekaj predstavljati v državi, moraš imeti denar. Brez njega tega ne bi bilo.

Tudi z njim klubu zdaj ne gre najbolje.

Zdaj še ne, bomo pa imeli naslednje leto dva prvoligaša, česar nima nobeno drugo mesto v Sloveniji. Ko je lani prišel Mandarić, smo bili v spomladanskem delu prvi. Potem smo ekipo še okrepili in šli nazaj. Torej z ekipo nekaj ni v redu. Problem je bil v upravi kluba. Mladena Rudonjo so zamenjali, ker on ne more voditi kluba. Zdaj ga vodi Miladin Ostojič, ki vodi tudi Bonifiko, in bodo spremembe. Mladen ni za vodenje kluba, on je to vedel tudi sam in tega ni hotel. Mandarić je jamstvo, da klub bo. V mestni občini Koper skrbimo bolj za infrastrukturo. Poskrbeli smo tudi za igrišče v Dekanih, kar nima nič z Mandarićem, ima pa veliko z lokalnim nogometom.

Kaj je bil za vas največji neuspeh v zadnjih štirih letih?

Nedokončana zgodba je to, da nam ni uspelo zapreti Kemiplasa. Občina tega sicer sama res ne more narediti, in čeprav smo prišli že zelo daleč, oblikovali smo celo strokovni svet, v katerem so bili predstavniki ministrstva, civilne iniciative oziroma koordinacijskega odbora za čisto okolje in naše občine, in zadeve pripeljali skoraj do konca, te naloge nismo uresničili.

Gre za ekološko eno najspornejših tovarn pri nas?

To je zelo sporna zadeva. Vse nas moti.

Kaj bi tam naredili?

Karkoli, samo da to tovarno zapremo. Ali industrijsko cono ali stanovanja. Bila je možnost, da bi tam postavili casino, podobnega kot v Vrtojbi. Mi se hočemo tega ekološkega onesnaževalca znebiti. Lahko naredimo Koper 2, kot imajo to mesta po Italiji, recimo Milano 2. Idej je dosti.

V tem mandatu boste tovarno zaprli in že gradili nekaj novega?

Končano ne bo. Bo pa zaprta tovarna. Kajti tovarno je treba razmontirati, odpeljati dele in zemljišče sanirati. Na tem območju ne moreš kar graditi.

Kaj pa zaposleni?

V Kemiplasu je še približno 90 zaposlenih. Kar nekaj jih je pred upokojitvijo, nekaj se jih bo prezaposlilo. Prepričan sem, da se skupaj z državo to da rešiti, sicer pa se v naši občini odpira kar precej novih delovnih mest.

Zamenjali ste zemljišča z Istrabenzom, ki je z njimi menda veliko zaslužil.

Potrebovali smo poslovno cono za obrtnike. Ker je našega, torej občinskega zemljišča premalo. Dogovorili smo se, da z Istrabenzom zamenjamo zemljišča na Srminu, in sicer za zemljišča na Hrvatinih. Zemljišče smo potrebovali za gradnjo poslovno-obrtne cone. Ko ga bomo komunalno opremili, ga bodo lahko naši obrtniki kupili za 80 evrov za kvadratni meter. Očitali so nam tudi, da poceni prodajamo zemljišča z lepim razgledom. Res je, pogled je že lep, vendar tam ni ničesar, ni komunalne opreme in na takih območjih ne moreš zidati, preden ne vložiš nekaj milijard tolarjev.

Pravijo, da če boste nadaljevali s prodajo zemljišč v takem trendu, bo občinske zemlje kmalu zmanjkalo.

Vedeti moramo, da lahko občina prodaja le stavbna zemljišča. Prepričan pa sem, da je za občino najslabše, če ima nezazidano stavbno zemljišče, na katerem raste robida. Od takega zemljišča nimaš nič. Če je stavbno zemljišče, potem naj bo na njem stavba. Zato pa smo dvignili dajatve, to je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, posebej za nezazidana zemljišča, da bi spodbudili zidanje. Imamo ogromno zemljišča, ki še ni zazidalno. Tega ne bo zmanjkalo. Od ministrstva pa ne moremo zahtevati spremembe kmetijskih zemljišč v stavbna, če še teh, ki jih imamo, nismo pozidali.

Na te menjave so leteli očitki, da se zemljišča menjajo pod ceno. Tudi pri tej menjavi z Istrabenzom naj bi bilo tako.

Sem že povedal, da je to zemljišče za naše obrtnike zelo pomembno. Imeli bomo nova delovna mesta. Občina največ dobi iz naslova dohodnin, se pravi, da mora biti čim več Koprčanov zaposlenih in morajo imeti čim višje plače. Če nam uspe v tem območju zaposliti 100 ali 200 ljudi in ob tem dobimo še komunalni prispevek, je to toliko in toliko denarja za občino, ki se potem lahko razvija. Glede cen pa toliko: cene določajo sodno zapriseženi cenilci. Cenilec je ocenil toliko. Eden izmed parametrov je tudi tržna cena, ki jo dobi na podlagi tega, koliko je kdo plačal davka. Če kdo prodaja ta zemljišča po višji ceni, kot smo jo mi, naj pove, zakaj ni te cene prijavil na Dursu. Poleg tega imamo na občini neke formalne postopke, ki jih na koncu potrdi občinski svet. Kot veste, pa je imela naša lista samo devet svetnikov, se pravi, da nisem imel večine. Torej je bilo jasno, da je bil to javni interes. Mimo cenitve ne moremo. Naši nasprotniki pa ne povedo, da smo po taki ceni zemljo tudi kupovali. Lahko bi šli na licitacijo za našo zemljo, lahko pa bi tudi kupovali na licitaciji. Zamenjava ni isto kot prodaja. Ta zamenjava je bila naš, javni interes. Tudi v primeru nogometnega igrišča v Dekanih smo morali kupiti zemljišče, a ga lastnik ni hotel prodati. Zahteval je drugo gradbeno parcelo. Sam tega nisem hotel, a potem ne bi imeli igrišča. Ljudje so hoteli imeti igrišče in oni so nas sem postavili. Vse pa je požegnal občinski svet. Mi nimamo vedno možnosti razlastitve.

Mimogrede, ko ste bili v ZDA, ste na občinsko kartico kupili tudi fotoaparat, kamero in diktafon?

Ker smo v Ameriki te zadeve potrebovali, smo jih kupili. Pa še ceneje je bilo. Ampak to zdaj uporabljajo na občini, tega ne uporabljam jaz.

Pravijo, da niste plačali carine?

Nisem še slišal za to.

Občina menda ni prijavila svojega dolga, ko je šlo podjetje BPC v stečaj. Zakaj ne? Šlo naj bi za nekaj več kot tri milijone.

To je res. Predstojnik pristojnega urada je zamudil za tri dni. Zato so nam zavrnili prijavo. Nismo sodelovali pri glasovanju, kar pa ne pomeni, da dolga ne bomo izterjali. Ta denar bo občina v vsakem primeru dobila.

BPC? Je to vaše podjetje?

Bilo je. Občina bo ta denar dobila. Prav bi bilo, da bi zadevo prijavil, ampak kaj naj zdaj naredim?

Slišal pa jih je, kaj ne?

Slišal jih je. Ne morem pa ga iz službe vreči zaradi tega. To je tisti človek, ki sem ga prvi dan degradiral, ko sem prišel na občino. Samo dva sem degradiral prvi dan. Eden je šel v pokoj, ta pa je drugi. Pa tega ni zanalašč naredil. O tem sem prepričan. Tudi tisti, ki je šel v pokoj, je bil zelo dober delavec, vendar ni bil pravi za vodenje. Človek je lahko dober, ampak če je na napačnem mestu, ni nič od njega.

Kako si razlagate, da je tako velik del papirjev, ki so dosegljivi bolj ali manj le na občini, prišel v javnost tik pred volitvami?

Zelo preprosto. Po vseh neuspelih poskusih diskreditiranja z velikimi zadevami so se spustili na neke mikro zadeve, na neke mikro računčke, saj, kot veste, so mi pustili na občini svoj kader in očitno je, da imajo še kar nekaj ljudi zaposlenih na koprski občini, ki so za zamenjavo trenutnega vodstva pripravljeni delati proti zakonu in s tem tvegati tudi svojo službo. To jim je že v krvi, saj so metode znane že iz polpretekle zgodovine.

Vaša lista ima še dva močna županska kandidata, ki bosta šla v drugi krog v sosednjih občinah. Tomislav Klokočovnik v Izoli in Tomaž Gantar v Piranu.

Prepričan sem, da bosta oba gladko zmagala. Breda Pečan je prej zmeraj zmagala s 70 odstotki, zdaj pa jih ima le še 41. Ljudje jo imajo dovolj.

Kako pa je z listama v Izoli in Piranu?

V obeh občinah sta prvi.

Kako bo po vašem videti bodoča struktura treh obalnih občin? Je to že osnova za stranko?

Ideja je, da razvijamo celo Obalo na ta način, kot razvijamo Koper. Vsi smo tukaj doma. Oba fanta sta zelo sposobna, zato smo se odločili, da naredimo tri liste in si pomagamo med sabo. Prepričan sem, da bomo dobro delali tako v Izoli kot v Piranu. Mi jim bomo pomagali, oni pa nam. Sicer smo tudi zdaj nekaj sodelovali, ampak to še ni bilo to.

Z Bredo Pečan pa niste mogli sodelovati?

Ne. Obljubljala je veliko, danes pa ... Na Belvederju ni nič, v San Simonu ni nič, Delamaris - nič. Stavbenik gre stran. Ladjedelnica slabo dela. V treh mandatih ni zgrajena niti ena garažna hiša.

Se boste opravičili novinarki Petri Vidrih za nevšečnosti pri intervjuju?

Nikoli, saj ni bilo nič narobe. Poslal sem jo proč in konec. Če ne bi šla ona stran, bi šel jaz.