"Medijska izpostavljenost pride v paketu s funkcijo. Sem se pa zavedal, da bo na tako izpostavljenem mestu, še zlasti zaradi odmevne zamenjave prejšnjega vodstva, upravičeno ali neupravičeno prišlo do tendencioznega poročanja medijev." - Žiga Debeljak

Zakaj ste pred tremi leti sploh odšli iz Mercatorja? Je bila razlog le ambicija sodelovati kot član uprave v drugem gospodarskem velikanu, Gorenju?

Gospod Bobinac mi je ponudil mesto v upravi Gorenja. V Mercatorju sem bil takrat že skoraj pet let, zato se mi je tudi trenutek za nov izziv zdel pravi.

In ko ste se vrnili v Mercator?

Enako. Spet velik poklicni izziv. Poleg tega mi je bil Mercator vedno blizu, tu sem se dobro počutil, panogo poznam, ekipa je odlična.

Kako je postati predsednik uprave v podjetju, kjer je bil vrh, kot sami pravite, odlične ekipe zamenjan iz neposlovnih razlogov?

Opazka o zamenjavi je vaša, ne moja. Se pa s tem ne ukvarjam. Mene so povabili k sodelovanju in sam sem ponudbo sprejel iz navedenih razlogov. V to, zakaj so se lastniki odločili za zamenjavo, se ne spuščam. Lastniki to pravico imajo. Tako kot imajo pravico zamenjati mene in ekipo, ki sem jo sestavil. O odlični ekipi pa naslednje: odlična ekipa je ključna moč Mercatorja. Podjetja ne vodi samo en človek, niti štirje, niti deset. Vedno gre za širšo ekipo. In ta je v Mercatorju kompetentna, motivirana in usposobljena.

Res lahko rečete: te omare ne bom odpiral? Se s to zamenjavo niste sami pri sebi soočili?

Kot predsednik uprave to lahko rečem in to tudi trdim. Osebno pa imam izdelano stališče do tega, ga pa nimam namena deliti z javnostjo. Kot človek na neki poslovni funkciji pa s preteklostjo nimam nič. Želim se ukvarjati predvsem s prihodnostjo.

Vas to ne bremeni?

Da je bila odmevna zamenjava, kot smo ji bili priča v Mercatorju, breme, če ne drugega, komunikacijsko, saj smo se s tem - z mediji, z različnimi pogledi ter odzivi - ukvarjali dan in noč, je dejstvo. A te stvari so v poslovnem svetu običajne. Treba jih je prebroditi in se usmeriti naprej.

Kakšen odnos imate danes z Zoranom Jankovićem?

Formalen in vljuden ... Po dogodkih, povezanih s skladom Altima, sva obseg komunikacije skrčila.

Vi ali on?

Oba.

Ste ga po prevzemu mesta predsednika uprave Mercatorja kdaj poklicali - morda za kakšen nasvet, da bi razčistili kakšno vprašanje ali poslovno odločitev? Ne nazadnje je bila zamenjana celotna uprava, kar je tvegana odločitev.

Ne. Komunicirala sva v prvem četrtletju po zamenjavi, glede rezultatov. Nisem pa se z njim posvetoval o poslovnih odločitvah. Za tovrstno komunikacijo ni bilo potrebe.

Ste se kdaj vprašali, zakaj ste bili za novega predsednika uprave Mercatorja izbrani ravno vi? Imenovanje ima namreč politično konotacijo.

Predvidevam, da so iskali osebo, ki dobro pozna Mercator in ki dobro pozna gospodarstvo. Nisem pa pravi naslov za to vprašanje. Na vabilo sem se odzval zato, ker sem ambiciozen in ker se mi zdi Mercator odlično podjetje. Vseeno naj odgovorim tudi na vprašanje o politični konotaciji - že vaše vprašanje namreč poskuša nakazovati odgovor. S politiko in s temi vidiki se ne ukvarjam. Preprosto se ne. Tu sem zato, da delam.

Zaradi posebne revizije o poslovanju Mercatorja v času Zorana Jankovića, katere povzetek je bil v politične namene uporabljen v času njegove volilne kampanje, in dejstva, da jo je v tem času za ta isti namen uporabil tudi odvetnik vašega največjega lastnika, se zdi, da uprava ni tista, ki avtonomno odloča o vseh vlogah tega podjetja. To je slabo.

Odgovor je enostaven, ker je vaša teza napačna. Izvira iz nepoznavanja pojma posebne revizije, ki je sicer medijsko očitno strašno zanimiv postopek in ima zaradi tega avtomatično elemente tendencioznosti. To je inštrument lastnikov. Lastniki so tisti, ki lahko to revizijo naročijo, na skupščini o tem glasujejo, zakon pa natančno določa, kakšna je vloga uprave in nadzornega sveta v teh postopkih. To smo v celoti spoštovali, naredili in objavili. Z objavo so lastniki dobili tisto, kar so nam naročili. Naša obveza je s tem končana. Pobudnici skupščinskega sklepa, ki ga je nato izglasoval skoraj celotni prisotni kapital, pa sta res bili Pivovarna Laško in Pivovarna Union. Iz tega verjetno izvira percepcija, ki jo izkazuje vaše vprašanje. Sklep o njej pa so sprejeli vsi lastniki z izjemno visoko večino.

Za vas je torej zadeva končana?

Po zakonu moramo na naslednjo skupščino uvrstiti točko posebna revizija, biti na razpolago. Lastniki pa nam lahko naložijo dodatne naloge glede teh poslov in to je vse.

Gospod Debeljak. Dejstvo je, da jo je medijem posredovala politika tik pred koncem volilne kampanje, v kateri je Janković kandidiral za župana Ljubljane. Lahko rečete, da s tem nimate nič. A Mercator je s tem že drugič nastopil v vlogi, ki mu ne pritiče.

Kdaj je bilo prvič?

Ob zamenjavi prejšnjega vodstva.

Gre za nerazumevanje gospodarskega prava. Lastniki imenujejo nadzorni svet. Nadzorni svet imenuje upravo. To je ključna in glavna naloga lastnikov. Posebna revizija je prav tako ena pomembnih pravic lastnikov. Družba in njeni organi pa so, če nam je prav ali ne, izvajalec teh nalog. Nobena uprava z vso voljo, ki jo ima, tega ne more spremeniti. O tem lahko sicer debatiramo, zakonska ureditev pa je jasna.

Gre za vsebino, ne za formo.

V gospodarskem pravu se točno ve, kdo je za kaj odgovoren! V Sloveniji to radi pomešamo, za tem pa stojijo razne pretenzije, pogosto spolitizirane ali pa medijsko prenapihnjene. Kar pa se tiče konkretne uporabe poročila, pa bom odgovoril tako. Rad vidim, da se stvari logično razčistijo. Sklep skupščine je bil sprejet maja. Gospod Janković je kandidaturo napovedal v začetku avgusta. Če bi mu kdorkoli želel ciljno in zavestno škodovati, mi lahko verjamete, da bi bila revizija lahko končana že konec septembra in bi jo do volitev že vsi organi družbe obravnavali in bi bila objavljena. Pregledati pet vrst poslov, za to pa res ne potrebujete tri mesece dela! Zaradi tega vsa namigovanja o izkoriščanju posebne revizije s strani Mercatorja ostro zanikam.

In zakaj ni bila revizija potem tudi pripravljena v tem času?

Rokovnik za izvedbo revizije je bil določen ob podpisu pogodbe z družbo Deloitte. V revizijski hiši so glede na lastno zasedenost sami ocenili, kdaj jo lahko zaključijo. Vse te teze so sicer lahko simpatične in intrigantne. So pa neutemeljene. Kar pa se tiče tega, da je to prišlo v javnost in da se Mercator s tem pojavlja v spolitiziranih zgodbah, ki jih mediji podpirajo - tega pa si kot predsednik uprave ne želim in družbi ne ustreza. Tega podjetje ne potrebuje. Tu smo, da bi se ukvarjali s poslom.

Želite ali ne - da se bo to lahko zgodilo, ste morali vedeti že ob sprejemanju funkcije po omenjeni odmevni zamenjavi.

Tako je. Medijska izpostavljenost pride v paketu s funkcijo. Sem se pa zavedal, da bo na tako izpostavljenem mestu, še zlasti zaradi večkrat omenjene odmevne zamenjave, upravičeno ali neupravičeno prišlo do tendencioznega poročanja medijev. Tudi glede na strukturo in raven razvoja slovenskega medijskega ter gospodarskega prostora oziroma družbe v celoti.

Torej ima to dogajanje vpliv na poslovanje podjetja?

Ne, nikakor. To je komunikacijski problem. Ki nam jemlje energijo, ki bi jo lahko bolj koristno uporabili. Je pa tako: izjemno dobra prodaja v Sloveniji v letošnjem letu nam potrjuje, da potrošnike zanimata zgolj in samo kakovost trgovskih storitev in višina cen.

Pet let ste vodili kontroling v Mercatorju, preden ste odšli v Gorenje. Poslovna razmerja med Mercatorjem in Jankovićevim podjetjem Electa so vam bila torej ves čas znana.

Niso, ker se kot odgovorna oseba za kontroling in računovodstvo s posameznimi posli in poslovnimi dogodki podjetja, ki je največje slovensko podjetje, nisem ukvarjal. Ukvarjal sem se s sistemom kontrolinga in računovodstva.

Vas kdaj prešine, da bi vas lahko revizija poslovanja vašega predhodnika, uporabljena kot političen instrument, skozi kariero spremljala kot nekakšen madež?

Ta revizija, ki ji vi lahko rečete tudi madež, nima ničesar z aktualno upravo Mercatorja. To je dogodek, ki se je dogodil, uprava pa je v okviru okoliščin poskušala maksimalno zaščititi interes podjetja z ustrezno komunikacijo in transparentnostjo postopkov.

Vaša uprava je nakazala, da spreminja poslovno strategijo Mercatorja. Zakaj ste se odločili omejiti na Slovenijo, Hrvaško, Srbijo in Bosno in Hercegovino? Prejšnji načrti so govorili tudi o Romuniji, Bolgariji itd.

Odločitev je bila preprosta. Donosnost na trgih zunaj Slovenije, na katerih je Mercator že prisoten, je bistveno nižja, kot bi morala biti in kot je donosnost v Sloveniji. Na nobenem izmed navedenih trgov, razen v Srbiji, kjer smo s prevzemom družbe M-Rodić postali drugi največji trgovec, nismo dovolj veliki, da bi za zdaj lahko ekonomično poslovali. Zato je v srednjeročnem načrtu ključna naloga oplemenititi te investicije, to pa pa lahko storimo le tako, da postanemo vodilni trgovec v vseh štirih državah, ki ste jih omenili. Brez tega fokusa ne moremo zagotoviti ustrezne ekonomske dobičkonosnosti skupine Mercator in postati vodilni trgovec v regiji. Lahko bi vlagali v najrazličnejše trge, od Ukrajine, Rusije pa do Kazahstana, Afganistana in drugih eksotičnih trgov. Vsi so rastoči, vsi so zanimivi. A čez pet let nam to, da bi imeli 30 trgovskih centrov v 30 državah, ne bi nič koristilo. Imeli bi 30 problemov v 30 državah. V trgovini nisi uspešen, če nisi velik. Zato fokus: najprej štirje trgi, na njih postati prvi ali drugi trgovec. Potem lahko gremo naprej.

Kdaj naj bi se širili naprej?

Po letu 2010. Takrat gremo v Romunijo, Bolgarijo, Albanijo in v Makedonijo. Do takrat pa tega zaradi omejenih finančnih in človeških resursov ne zmoremo. Če bi lahko Mercator vsako leto namesto 150 milijonov investiral 1,5 milijarde evrov, bi se lahko širili povsod po svetu. Za regijo smo torej veliko, širše gledano pa še vedno majhno podjetje. Zato strategijo prilagajamo realnim možnostim in oplemenitenju tega, kar že obstaja.

Načrt postati prvi oziroma drugi v navedenih državah je imela tudi prejšnja uprava. Zakaj Mercatorju to ni uspelo?

Mercator se je z izjemo manjšega prevzema na Hrvaškem na nove trge podal predvsem z organsko rastjo. To ima prednosti, a tudi slabosti. Prva je, da ob omejenih virih ne moreš zgraditi dovolj velikih tržnih deležev. Mercator je na te trge vstopil pred več kot petimi leti, počasi rasel, ni pa dosegel kritične mase. Ne more ekonomično zasnovati logistike, trženja, ne more pridobiti ustreznih nabavnih pogojev pri dobaviteljih. Zdaj z eksterno rastjo, s proučevanjem izvedbe strateških povezav, poskušamo priti do čimvečjih tržnih deležev. Nadaljnje širitve bi bile v tej situaciji strateško neupravičene.

Zakaj ima Mercator takšne težave pri prevzemanju tržnih deležev?

Velikokrat je percepcija o trgih, na katerih že nastopamo, napačna. Hrvaška, na primer, je izredno konkurenčen trg, raven je enaka slovenski. Tudi v Srbiji in Bosni in Hercegovini konkurenca hitro raste. Časa je malo. V treh letih se bodo tržni deleži v teh državah dokončno razdelili.

Po nakupu M-Rodića v Srbiji se torej zdaj fokusirate na Hrvaško?

V Srbiji smo zdaj drugi največji trgovec. Zdaj moramo tržni delež povečati še na Hrvaškem. Nekaj pogovorov z lokalnimi trgovci smo že opravili. Nimamo pa še nobenega konkretnega dogovora.

Res načrtujete izločitev oziroma ločitev upravljanja nepremičnin od vaše trgovske dejavnosti? Da torej ne bi bili več neposredni lastniki nepremičnin, trgovin?

Dejansko se ukvarjamo s tem, kako čim bolje uporabiti trgovske nepremičnine za financiranje naložb. To ni novost, ampak nekaj običajnega pri zahodnoevropskih trgovcih. Glavni razlog je dejstvo, da so nepremičnine v tej dejavnosti tržne, ker so praviloma na odličnih lokacijah in so zato zanimive za institucionalne naložbenike, na primer nepremičninske sklade.

Kako nameravate to storiti?

Preučujemo možnost oblikovanja nepremičninskega podjetja, da bi povečali posojilno sposobnost družbe. S tem bi dobili dodatna sredstva za izpolnitev investicijskega načrta, o katerem sem govoril. S tem se ukvarjajo vsa večja trgovska podjetja v regiji. Nima namreč smisla, da ima trgovsko podjetje vsa svoja sredstva samo v lasti.

Ne gre za načenjanje substance?

Pristop je običajen in uveljavljen v resnih trgovskih družbah. Ni posebnost. S tem se omogočijo hitrejše investicije. Cilj je podaljšati ročnost dolžniškega kapitala, pridobiti dodatni manjšinski lastniški kapital in zagotoviti bolj ugodne oblike financiranja. Seveda pa konkretnega modela še nismo izbrali.

V času prejšnje uprave se je dejansko izražala bojazen, da se širi prehitro, včasih zaradi širitve same. Uprava je te očitke zavračala. Vi jim s spremembo načrtov pritrjujete.

O tem nima smisla govoriti, ker pač ne vemo, kaj bi prejšnja uprava načrtovala storiti v nadaljevanju. Za Mercator pa je strateško pomembno, da se najprej osredotoči na omejeno število trgov in da vse, kar je na te trge doslej investiral, tudi dejansko oplemeniti.

Že pred imenovanjem za predsednika uprave Mercatorja ste javno zagovarjali, da morajo uspešna podjetja ostati v slovenski lasti, dokler jih to ne ovira pri razvoju. Še zagovarjate to stališče?

Sebe bi vsekakor razglasil za "ekonomskega nacionalnega patriota". Če domači kapital lahko zagotovi ustrezen razvoj slovenskih podjetij, bodo ta vodilna ne samo v Sloveniji, ampak tudi v regiji. Zato tudi mislim, da mora Mercator ostati samostojno podjetje.

Lahko pa je podjetje zaradi tega bolj pod vplivom politike. Ker je posredno in neposredno lahko odvisno, pri nas na primer tudi z lastništvom. V menjavo vodstva Mercatorja je bila vlada vključena.

Gospodarstvo in politika sta tako ali drugače povezana v vseh razvitih gospodarstvih. To ni novost in tako bo ostalo verjetno tudi v prihodnje. Pomembno pa je, da država po mojem mnenju ne more biti tako dober gospodar, kot je lahko zasebni kapital. Slovenski zasebni kapital bi moral biti nosilec propulzivnega razvoja podjetij. S tem tudi omenjeni problemi morebitnega vmešavanja politike v gospodarstvo sami izginejo. Opazka o vlogi vlade pri menjavi v Mercatorju pa je spet vaša in je ne bi komentiral.

In če je lastnik podjetja hkrati njegov dobavitelj? V Mercatorju kot lastnika nastopata pomembna dobavitelja, na eni strani skupina Istrabenz, na drugi Pivovarna Laško, prodaja v Mercatorju pa je zanju pomembna.

Za Mercator ta morebitna konfliktnost vlog lastnika in dobavitelja ne pomeni nikakršnega problema. Tega ni. Mercator vse dobavitelje obravnava pod popolnoma enakimi pogoji. Medijsko je to lahko privlačna tema, privlačna trditev. Za podjetje je pomembno, da ima lastnike, ki imajo dolgoročno lastniško vizijo in ki podpirajo njegovo strategijo. Če podjetje nima tega širšega stabilnega okvirja delovanja, se tudi ne more uspešno in učinkovito razvijati. Naši lastniki nam to zagotavljajo. To je ključno.

A ko ste napovedali, da boste pred uvedbo v Mercatorju fiksirali vse cene, se je le nekaj dni kasneje razkrilo, da naj bi se v tem času podražili proizvodi Pivovarne Laško, na njihovo zahtevo.

To je medijsko skonstruiran primer, ki z vsebino spet nima nobene povezave. Trgovci se, pa čeprav bi se radi, ne moremo izogniti pravici dobaviteljev, da v skladu s pogodbami izvedejo utemeljene dvige cene pri vseh trgovcih hkrati. Takšne dvige pač odobrimo, ker mimo dejstva, da se lahko določeni stroški tudi spremenijo, ne moremo. Se pa trudimo cene ves čas zniževati, nekatere objektivne dvige pa moramo sprejeti. Mercator je s pobudo, da šest mesecev, do 1. marca 2007, zaradi uvedbe evra ne bo dopuščal dvigov cen dobaviteljev, želel razbliniti strah v javnosti, da bi uvedba evra lahko prinesla nenadzorovane dvige cen.

Če vaša družba to napove, se pa spremeni cena pomembnega produkta, je vaša družba tista, ki izpade neverodostojna. Odgovoren lastnik, v tem primeru Pivovarna Laško, bi to gotovo upošteval.

Do dviga cene ni prišlo po objavi, ampak so bile te uskladitve cen izvedene pred objavo odločitve. Lahko se seveda to danes medijsko prikazuje kot precedenčni primer, ki dokazuje to javno tako izpostavljeno tezo. Nima pa to nobene zveze z realnostjo ne z našimi odnosi z dobavitelji oziroma lastniki. Trgovina je konkurenčna branža, naš cilj je zagotavljati stalno vse nižje in nižje cene.

Ste se kdaj sestali s predsednikom vlade?

Predsednika vlade sem srečal enkrat, ob njegovem obisku v Gorenju. Preden sem postal predsednik uprave Mercatorja.

Lahko kot predsednik največjega slovenskega podjetja sodelujete pri oblikovanju davčne zakonodaje? Ste bili kaj vprašani?

Kot vsako podjetje v okviru priprave nove zakonodaje posredujemo stališča in predloge. To počne Mercator, tako je ravnalo tudi Gorenje, tako počno tudi druga podjetja. Kakšni so učinki in uspehi tega? Zelo različni. Včasih se sprejmejo naše pobude, včasih ne. Zgolj zato, ker smo največje podjetje v državi, pa nimamo vpliva na takšne odločitve. Žal ne.

V okviru spremenjenih poslovnih načrtov naj bi načrtovali tudi odprodajo nekaterih integriranih družb, na primer podjetja Emba. Zakaj?

Naša strategija je zelo osredotočena. Želimo se ukvarjati zgolj s trgovino, saj je vse ostalo zunaj konteksta. Zato nameravamo vsem našim netrgovskim družbam, ne le družbi Emba, ampak tudi Eti in M-hotelu, poiskati nove strateške lastnike, ki jim bodo zagotovili dolgoročni razvojni okvir. Iščemo jim primerne lastnike, v nobenem primeru pa jih ne mislimo prodajati na silo. Poslujejo pa ta podjetja dobro.

Vi tudi hodite ob nedeljah po trgovinah, tako kot vaš predhodnik?

Tudi. Pa ne samo to: tudi nakupujem sam, da pridobim neposredne potrošniške izkušnje.

Je to pomembno? V Sloveniji se to zdi prej nenavadno, je pa uveljavljeno na zahodu. To ni le zaradi bontona ali zunanje podobe?

Pomembneje, kot si sploh lahko mislite. En dan na teden namenimo obiskom maloprodajnih mest, veleprodaje, družb v tujini. To je izredno pomembno, ker le tako začutimo utrip terena. Če bi mi le sedeli v tej lepi beli stavbi, bi se nam zdeli problemi v mikrookoljih in na tujih trgih zelo oddaljeni. In zato morajo biti vsi menedžerji veliko na terenu. Da vidijo, kakšna je naša storitev, prepoznajo težave, so v stiku z zaposlenimi. Kdo največ ve o trgovini? Trgovke in trgovci, ki so vsak dan v stiku s kupci! Mimo tega ne gre. Lahko si zelo veliko podjetje, a konkurenčnost se na koncu oblikuje na teh mestih. Če menedžment nima stika z vsemi ravnmi, lahko odtava v imaginarni svet. To ni populizem.

Ste bili seznanjeni s tem, da je imel vaš predhodnik Zoran Janković v svoji pogodbi o zaposlitvi, ki jo je sklenil z nadzornim svetom, jasno zapisano pravico, da Mercator lahko sodeluje z njegovim podjetjem Electa?

Tako podrobno takrat s tem nisem bil seznanjen, ker nisem bil član uprave.

To je bilo večkrat javno objavljeno in očitke iz revizije postavlja v čudno luč.

S tem se nisem nikoli ukvarjal. Zato tega ne morem komentirati. O svoji pogodbi lahko govorita gospod Janković in sklenitelj, torej nadzorni svet.

Je Elekta delala po konkurenčnih cenah in po pravilih, ki jih imate v Mercatorju?

Te ocene ne morem dati, ker nisem strokovnjak na področju gradbenih investicij. Uprava pri izboru izvajalcev tudi ne sodeluje, ampak to prepušča strokovno usposobljenim kolegom in sprejetim pravilom. Res ne morem dati te ocene.

Mnenje o poslovanju Mercatorja z Electo in Volosom gotovo imate.

Nerad dajem ocene kar na splošno. Pa ne razumite me narobe: kot oseba, kot Žiga Debeljak, imam mnenje o tem.

Da ...

(Debeljak se zasmeji, op. p.) Osebnih mnenj vam ne želim posredovati, ker so moja osebna.

Mercator še sodeluje s tema podjetjema?

Za Volos ne vem - toliko je dobaviteljev, da tega preprosto ne vem. Za Electo pa vem, ker so mi kolegi, pristojni za investicije, o tem poročali. Z Electo letos nismo sodelovali.

Zakaj ne?

Ker pač niso več kandidirali za posle. A naj poudarim: mi z vsemi sodelujemo, ne razlikujemo. In če bo Electa želela sodelovati, bo sodelovala kot vsi ostali. Če bodo pogoji tržni in zanimivi za Mercator. Tu ni kakšne posebne zgodbe.

Kolikokrat vas je kot predsednika Mercatorja obiskal gospod Darko Njavro? (Darko Njavro je bivši pripadnik Morisa, v času, ko je bil Janez Janša minister za obrambo, pa njegov bližnji sodelavec, danes zaposlen kot vodja varnosti v invalidskem podjetju v okviru Slovenskih železnici; Njavro naj bi po zamenjavi vlade v Sloveniji iz uredništvu neznanih razlogov obiskoval predsednike uprav nekaterih podjetij, op. p.)

Gospod Njavro ... se je enkrat oglasil tu. Kot predstavnik podjetja, v katerem je zaposlen.

In kaj ima njegovo podjetje z družbo Mercator?

Gre za invalidsko podjetje v okviru Slovenskih železnic. Dogovarjali smo se o tem, da bi morda prevzeli del invalidov, zaposlenih v Mercatorju. Med zaposlenimi imamo namreč več kot 5 odstotkov invalidov. Poleg tega to invalidsko podjetje izdeluje različne izdelke in ga je zanimalo, ali jih je možno uvrstiti v našo ponudbo.

In se niste pogovarjali o politiki?

Ne.

Je prav, da je vlada odstopila od neoliberalnih reform?

Slovenija reforme potrebuje. Treba pa jih je zastaviti tako, da na koncu v okviru konsenza socialnih partnerstev do reform tudi dejansko pride. Najslabše je govoriti o reformah preveč radikalno in jih zasnovati preradikalno, ker potem lahko pride do blokade. Postopnost se mi zdi primernejša. Da pa zaradi demografskih sprememb moramo narediti resne posege v pokojninski, zdravstveni in socialni sistem, pa je zame dejstvo. S tem se je treba soočiti. Kako izpeljati te nevšečne reforme, pa je drugo vprašanje.

Je bil pristop napačen?

Predstavljeni sveženj reform je bil po mojem dober in celovit. Absolutno pa je bila neprimerna komunikacijska strategija. Pristojni minister, dr. Damijan, ki ga cenim in dobro poznam, je zanemaril pomen ustrezne komunikacije, in še preden so se reforme začele, povzročil blokado na nasprotni strani. Reforme bi bile na dolgi rok za vse dobre. Dialog je ključen in pomanjkanje dialoga je bila glavna napaka. Je pa to šola za prihodnje reforme. Lahko seveda razpravljamo o primernosti posameznega predloga, na primer enotne davčne stopnje. A to je tehnikalija. Pomembni sta vsebina in celovitost.

Še nekaj kratkih vprašanj. Mora uspešen predsednik uprave igrati golf in sodelovati kot funkcionar v športnih zvezah?

Hecno vprašanje. Mislim, da ne. Kaj dela posameznik zunaj službe, je njegova osebna stvar. A ker sprašujete tudi o športu: funkcijo v rokometni zvezi sem dobil v paketu s funkcijo predsednika uprave Mercatorja. Razlog je preprost: smo eden največjih vlagateljev v slovenski rokomet in zato je prav, da gledamo, kaj se s sredstvi in slovenskim rokometom dogaja.

Igrate ga pa ne?

Ga ne in sem prepričan, da ga nikoli ne bom. Ker nisem talentiran za nobeno igro z žogo, v kateri sodeluje več kot en igralec.

Je slovenski zakon o javnem RTV-servisu dober?

Joj! Tega področja čisto nič ne poznam. Karkoli bi rekel, bi govoril na pamet. To ni zgolj "politično korektna" izjava, ampak resnična. S tem področjem se čisto nič ne ukvarjam.

Bi bilo treba uvesti plačljivost splava, razen v primerih, ko gre za zdravstvene razloge?

To pa bom komentiral. Osebno menim, da je pravica do splava neodtujljiva pravica vsake ženske. in vsakršno omejevanje te pravice je po mojem mnenju neustrezno.

Je prav, da je prišlo do preselitve družine Strojan?

Okoliščin ne poznam tako dobro, da bi to lahko kompetentno komentiral. Ko opazujem to situacijo, pa imam mešane občutke. Po eni strani sem presenečen nad negativno energijo in odnosi, ki se razvijajo ob tem vprašanju. Razumem človeško stisko družine. Se pa hkrati zavedam, da je problem težak in da je pomembno, da se vse skupine državljanov ustrezno integrirajo v širše družbeno okolje, v katerem živijo. Sicer lahko nastajajo problemi in konflikti.

Kakšne so bile izkušnje velikih trgovskih podjetij ob uvedbi evra v dosedanjih članicah območja? Je potrošnja kje zanihala?

V nekaterih državah, kjer so ljudje pričakovali, da bo z uvedbo evra prišlo do podražitev, je bil predhodni mesec po obsegu prodaje izredno močan, ker so ljudje želeli s prednakupi eliminirati vpliv dviga cen. Do tako močnih gibanj, ki so se pojavila pred uvedbo DDV, ko se je potrošnja zelo povečala, pa tokrat po naših pričakovanjih ne bo prišlo.